Med letom 2007 in lanskim prvim četrtletjem se je iz Slovenije po svetu s trebuhom za kruhom razselilo skoraj 40.000 ljudi. Dva odstotka dvomilijonske države! Smernica narašča. Eni odhajajo zaradi boljših pogojev dela, drugi zaradi golega preživetja, vsem pa je skupno, da tako pač živeti ne morejo več. Niso razlogi samo ekonomske in socialne narave. Na sončni strani Alp postaja življenje preprosto nevzdržno, neinspirativno. Brez perspektive. Brez prihodnosti. Če seveda ne pripadaš »ta pravim«.
Prejšnjo soboto zgodaj zjutraj, ob 6.30, se nas je peščica zbrala v KUD Franceta Prešerna na performirani konferenci za novinarsko in odzivno javnost Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon. Razlog za tako zgodnjo tiskovko je bil odhod tolminskega kulturnega delavca, aktivista in filmarja Janeza Lebana na (začasno?) delo v Nemčijo. Predsednik Marionetne uprave UPB Marko Brecelj je v uvodni besedi izrazil »ne samo nestrinjanje, ampak naš najgloblji upor« v trenutku, »ko je položaj takšen, da mora človek, kot je Janez Leban, iti delat v gradbeništvo v Berlin, a edini je, ki je stalno zadnjih petnajst let poganjal in ventiliral Soško in Posočje. Več kot to vam ne bom povedal. Mi sporočamo Alenki 'Nikamor' in Grilcu, da razlogov za optimizem ni«. Na portalu Posoških kulturnih delavcev in ustvarjalcev Kulposocje.si ima Janez Leban zajeten portfelj. Hudo je, da njegovega dela in prispevka h kulturni oživitvi Tolminskega v zadnjih dvajsetih letih mestni veljaki ne prepoznajo, kaj šele uporabijo. Njegova kratka, a grenka izjava je bila dovolj zgovorna o situaciji, v kateri se je znašel sredi svojih štiridesetih let: »Nimam praktično ničesar povedati, razen da je 90 odstotkov ljudi reklo: Ja, sam si si kriv!«
Ponavlja se nam srbski scenarij iz časov Slobodana Miloševića, ko se je pomemben del mladega in izobraženega življa na vrhuncu svojih moči razbežal po svetu za boljšim jutri. V tej smernici odseljevanja je iskati tudi razloge in odgovore, kam je izginila in poniknila tako prepotrebna kritična masa. Če je bil vstop Slovenije v EU za kaj dober, je bil za lažje zaposlovanje po združeni Evropi in svetu, ki se ponujata kot azil pred suženjstvom politikantskim klikam na državni, regionalni, občinski, lokalni, krajevni in vaški ravni. A ko sem v sredo videl oči mladega čebelarja s Ptujskega, ki mu je neznanec zadušil devet panjev čebel na odprtem travniku, sem se še bolj zgrozil, da nam ni pomoči. V njih ni bilo solz, ampak bes in obup. Človek človeku volk.
