Potem ko se je na začetku lanskega leta iztekla ekskluzivna pogodba s podjetjem Ambient, Slovenija očitno že eno leto ne trži promocijskih izdelkov tržne znamke I feel Slovenia.
Čeprav se je koncesijska pogodba z Ambientom iztekla že marca lani, so v Spiritu javni razpis objavili šele konec lanskega leta. Nekajmesečno zamudo poskušajo utemeljiti s tem, da so v tem času opravili analizo preteklih javnih pozivov in uskladili novega z vladnim uradom za komuniciranje. Na javni razpis so se prijavili trije ponudniki, vendar pa nihče od njih ni bil izbran za trženje izdelkov znamke I feel Slovenia. Medtem ko ponudbi dveh kandidatov nista bili popolni, so ponudbo Ambienta zavrnili. To jim je namreč omogočal razpis. Zakaj so se odločili za ta korak, niso odgovorili.
Kdo, če sploh, in na kakšen način je v zadnjem letu tržil izdelke znamke I feel Slovenia, ni natančno znano. V Spiritu, ki ima po licenčni pogodbi z vladnim uradom za komuniciranje, skrbnikom znamke, pravico do koriščenja nacionalne znamke, vključno s prenosom podlicence na tretje osebe, od izteka pogodbe z Ambientom nimajo sklenjene pogodbe za trženje izdelkov z nobenim drugim podjetjem.
Nad cenovno politiko Ambienta v lasti Roberta Kupca, dobrega prijatelja vodje direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Marjana Hribarja, pa so bili nekateri večji potencialni kupci ogorčeni. Po njihovih trditvah je namreč Ambient za majice oblikoval grosistično ceno v višini približno 14 evrov. To pa pomeni, da je majica v maloprodaji stala še več, kot je na razprodajah pri nas ali v sosednji Italiji možno kupiti dizajnersko majico. Zato ne preseneča, da na nekaterih prodajnih mestih, kjer turistom ponujajo tovrstne izdelke, (pre)dragih majic niso želeli v svoji prodajni ponudbi.
Zaradi previsokih cen verjetno Ambientu ni uspelo prodati večjih količin majic nacionalne tržne znamke. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz Spirita, so leta 2011, ko je Slovenijo obiskalo 2,04 milijona tujih turistov, prodali le 3414 majic, leta 2012, ko jo je obiskalo 2,15 milijona turistov, pa 4111 kosov. To pomeni, da je majico z napisom I feel Slovenia leta 2012 kupil vsak 524. tuji turist. Na prvi pogled gre za popolni prodajni polom. Ker pa primerljivi podatki iz tujine niso na voljo, ni možno oceniti, ali je bil Ambient pri prodaji majic dejansko neuspešen.
Na vprašanje, kako komentirajo, da so veleprodajne cene za majice previsoke, posledično pa država iz naslova propagiranja Slovenije s sloganom I feel Slovenia ne dosega želenih učinkov, so v Spiritu odgovorili, da želeni učinki upravljanja znamk države v prvi vrsti nikakor niso prodaja izdelkov, ampak doseganje prepoznavnosti in pozicioniranje države ter njenih izbranih področij na ciljnih trgih. Za trženje promocijskih izdelkov (USB-ključki, dežniki, skodelice, kape...) je Ambient licenčnino državi plačeval kar z izdelki. Medtem ko je leta 2009 ta znašala 15.000 evrov, je bila leta 2010 20.000, leta 2011 19.000 evrov, leta 2012 in leta 2013 pa 9500 evrov. Kot so pojasnili v Spiritu, se je na javni poziv za trženje nacionalnega promocijskega materiala leta 2008 odzval le Ambient. Toda že leto pred tem je Ambient na veliko posloval s Slovensko turistično organizacijo (STO). Že pred leti smo poročali, da je za STO leta 2007 dobavil različne vrste blaga (majice, USB-ključe...) v skupni vrednosti okoli 90.000 evrov.
V vladnem uradu za komuniciranje, ki upravlja blagovno znamko, so sicer pojasnili, da je cilj nacionalne znamke povečati vrednost države v očeh ciljnih javnosti na različnih področjih (turističnem, kulturnem, športnem in drugih). Medtem ko so lani sodelovali s Košarkarsko zvezo Slovenje, so letos sodelovali z Olimpijskim komitejem Slovenije ter znamko s sloganom in zeleno barvo uspešno uveljavili med športniki in navijači. V kratkem bo urad sklenil dogovore z nekaterimi slovenskimi podjetji, ki bodo pomagala uveljavljati blagovno znamko I feel Slovenia v gospodarstvu. Psiholog in strokovnjak za blagovne znamke dr. Miro Kline meni, da je problem blagovne znamke I feel Slovenia v tem, da je preveč turistična. »Za trženje izdelkov in storitev pa je neprimerna,« je prepričan Kline. Pri tem je dodal, da sta zgrešena tako logotip kot slogan. Profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Maja Makovec Brenčič pa je ocenila, da obstoječa nacionalna blagovna znamka promovira odprtost in prijaznost države ter da ima potencial, da se s turističnega, športnega in promocijskega seli tudi na druga področja.
