Še najbolj se lahko nad usodo, ki so jim jo namenile kroglice, pritožujejo rekorderji po številu osvojenih evropskih naslovov – nogometaši madridskega Reala. Bayerna si zagotovo nihče ni želel za tekmeca, saj bavarski stroj pod vodstvom Pepa Guardiole melje še bolj silovito kot prej. Igra, kakršno goji katalonski trener, je privržence Reala v minulih letih spravljala v obup. Tokrat bi bilo lahko še huje, ker Bayern ne igra le igro tiki-taka, ampak premore tudi napadalce, kakšna sta Mario Manđukić in Thomas Müller, ki znata doseči zadetek v slogu klasične številke devet, poleg tega je bavarska obramba precej bolj zanesljiva kot Barcelonina, ki tudi v času Guardiole ni blestela, a je bila vsaj ekipa bolj lačna uspeha in manj predvidljiva, kot je zdaj. Morda lahko tudi v tem vidimo Guardiolovo vizionarstvo, kajti očitno je še pravi čas ugotovil, da je bolje zapustiti domačo ladjo, ki večno ne more pluti tako suvereno, kot je v najbolj sijočih sezonah. Da je Bayern favorit, so Madridčani začeli govoriti takoj po žrebu, s čimer so se vsaj znebili bremena. Proti kraljevemu klubu pa govorijo tudi zgodovina in težave Cristiana Ronalda, katerega nastop je vprašljiv.
Manj slavno zgodovino imata za seboj Chelsea in predvsem Atletico, a dvoboj ne bo nič manj zanimiv. Nasprotno. S slastjo pričakujemo, kaj še lahko ponudi čudež s stadiona Vicente Calderon. Pomerila se bosta trenerja (Mourinho in Simeone), ki izžarevata izjemno energijo, in včasih se zdi, kot bi nogometaše hipnotizirala, da bi šli ti za svojim vodjem tudi na konec sveta. Predvsem Simeone je v tej sezoni navdušil in zanimivo bo videti, ali lahko colchoneros znova prestavijo svoje limite. Z žrebom pa bržčas niso najbolj zadovoljni, pa čeprav bo po posredovanju Uefe od Angležev posojeni vratar Thibaut Courtois vendarle lahko branil. Chelseajev slog igre jim namreč ne ustreza najbolj, kajti ekipi in trenerja sta si precej podobna. Toda Simeone bo verjetno že našel kakšno novo taktično ukano. Njegova težava je le, da bo to verjetno uspelo tudi Mourinhu.
