Zadnji sveženj ukrepov, s katerimi želi vlada zakrpati 200-milijonsko luknjo, ki je zazevala po rdečem kartonu ustavnega sodišča nepremičninskemu davku, je še enkrat več pokazal boleče pomanjkanje vizije slovenske politike. Ceno improviziranega krpanja proračuna bodo plačala podjetja, v veliki meri pa tudi državljani – in to dobesedno. Vlada bo med drugim zvišala trošarine na energente, alkohol in tobačne izdelke, podražili pa se bodo tudi prevozi z vlakom. Samo z višjimi davščinami naj bi vladi letos v proračun kapnilo okoli 100 milijonov evrov dodatnega denarja. Z dobički državnih podjetij in nedorečenimi varčevalnimi ukrepi naj bi vlada zbrala še enkrat toliko denarja. Vendar Mitja Gaspari, nekdanji finančni minister in guverner Banke Slovenije, opozarja: »Gre le za premeščanje stolov, pozabljamo pa, da smo na krovu Titanika.«
Zadovoljni edinole sprevodniki
Na najnovejši sklop ukrepov so se burno odzvali v vseh treh velikih zbornicah: Gospodarski (GZS), Obrtni (OZS) in Trgovinski (TZS), kjer svarijo pred negativnim vplivom višjih cen energentov, ki bodo dodatno obremenile gospodarstvo, tudi konkurenčnost izvoznikov, in s tem šibko gospodarsko rast. V TZS so ob tem opozorili, da so davčna bremena za gospodinjstva med višjimi v Evropi. To je jasno razvidno tudi iz trošarin, ki so zadnjih nekaj let vztrajno rasle. K temu dodajmo, da je povprečni bruto razpoložljivi prihodek gospodinjstev ob koncu lanskega leta znašal 5889 evrov in je bil še vedno nižji kot pred letom 2011. Ob komaj opazni rasti plač in ob neizbežnih podražitvah bo tako verjetno ostalo tudi letos.
Čeprav so bile cene surove nafte v prvih mesecih nižje kot lani, je vlada dvakrat znižala trošarine. Neobičajen trend bi lahko nakazoval, da so se trošarine lani približale maksimalni vzdržni višini. A vlada se je včeraj odločila, da je zdaj bolj pomembno poiskati nekaj dodatnih milijonov. Za dva odstotka višje trošarine na bencin in 4,3 odstotka višje trošarine na dizel bodo od 1,5 do 1,9 centa podražile liter bencina. Poln rezervoar goriva bo tako dražji za približno en evro. Višje cene so neizbežne tudi v skupini tobačnih izdelkov, samo trošarina na cigarete se bo povišala za pet odstotkov. Še bolj želi država zvišati obdavčitev alkohola. Trošarina se bo zvišala za desetino, pri pivu z 11 na 12,1 evra za vsak odstotek alkohola v 100 litrih piva. Za pollitrsko pločevinko piva s petodstotno vsebnostjo alkohola to pomeni približno 2,5 centa višjo davščino, ki bi jo lahko trgovci v celoti prenesli v višjo ceno piva. Ko je povprečni Slovenec leta 2010 popil 83 litrov piva, je v državno blagajno s trošarinami prispeval dobrih 40 evrov, letos pa bo moral temu dodati še približno deset evrov. Kombinacije s šest odstotkov dražjo vozovnico za vlak se lahko veselijo le sprevodniki, ki bodo imeli manj težav z opitimi navijači.
S kakšno lahkoto do 50 milijonov
Skupno si vlada od trošarin v celotnem letu obeta okoli 90 milijonov evrov, po maju, ko bodo začela veljati vsa povišanja, pa okoli 52 milijonov evrov. Od tega pričakujejo 5,8 milijona evrov od višjih trošarin na alkohol, na tobak 14 milijonov evrov, na energente 15 milijonov evrov, medtem ko naj bi zaradi ukinitve olajšav pridelovalcem biogoriva država prihranila 17 milijonov evrov.
Presežki Banke Slovenije in višje dividende podjetij v državni lasti naj bi državi prinesli 42,5 milijona evrov dodatnega denarja, pri čemer se vlada močno zanaša na predpostavko, da bo gospodarstvo raslo. Finančni minister Uroš Čufer, ki naj bi imel zasebno sicer pomisleke glede sprejetih ukrepov, o konkretnih družbah, iz katerih bi počrpali dodaten denar, še ni želel govoriti. »Neko idejo imamo, zato tudi ta številka 42,5 milijona evrov,« je dejal Čufer. Enako skrivnostno je nadaljeval tudi pri pojasnjevanju varčevalnih ukrepov v javnem sektorju. Razen ocene prihrankov v višini od 40 do 50 milijonov evrov ni prestavil nobenih konkretnih ukrepov za znižanje izdatkov javnih zavodov, agencij in ministrstev.
»Če je res tako enostavno najti 50 milijonov evrov, zakaj vlada tega ni storila že prej,« se je vprašal dr. Matej Lahovnik, ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo. Problematičen se mu zdi tudi dvig trošarin. Spomnil je na značilen bencinski turizem, ko so se predvsem Italijani in Avstrijci množično vozili k nam točit gorivo, hkrati pa so plačevali za vrsto drugih storitev, od gostinskih in frizerskih vse do avtomehaničnih. »Menim, da bo prišlo do dodatnega odliva tranzitnih gostov v Sloveniji,« je opozoril in se obregnil tudi ob zvišanje trošarin na tobačne izdelke. Vsak takšen dvig spodbudi črni trg cigaret, ki je južno od Kolpe zelo dobro razvit, zaradi česar bodo morali biti slovenski cariniki še kako na preži.
Talci smrtonosne koalicijske mešanice
Dr. Lahovnik tako ocenjuje, da bo končni izkupiček včeraj sprejetih ukrepov nižji, kot ga načrtuje vlada. »Menim, da gre predvsem za neki poskus prepričati Bruselj, da bo po padcu nepremičninskega davka vlada uredila proračunski primanjkljaj in 200-milijonski izpad nadomestila z drugimi ukrepi.« A Bruslja po mnenju Gasparija ne bo lahko pretentati, sam se boji, da nas lahko že junija čaka vključitev v kakšen program, pri čemer opozarja: »Kdor misli, da bodo iz Bruslja prihajale same modre zahteve, se moti.«
»V resnici računa vlada predvsem na višjo gospodarsko rast od načrtovane,« je prepričan Lahovnik. Dodaja, da je sicer v primerjavi s prvotno napovedanim dvigom DDV včeraj izbrala manj slabo možnost, vendar se s temi potezami spet izogiba posegom v javni sektor, javno porabo in problem neučinkovitega upravljanja državnih podjetij, ki so nujni. »Tam so rezerve.«
V ukrepih slovenske vlade ni nobene sistematičnosti, »vse se dela nekaj na pamet«, pa je opozoril Gaspari. Po njegovem bi bilo treba vse sile usmeriti predvsem v znižanje subvencij, ki niso dale želenih učinkov v gospodarstvu, in v občine, kjer se preveč in nenadzorovano troši. Žal mu je predvsem, da je padel nepremičninski zakon. »Ta ukrep je bil daleč najboljša rešitev, saj bi hkrati uredil odprto vprašanje slovenske zemljiške knjige,« je pojasnil.
Tudi davčni strokovnjak in profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Tine Stanovnik obžaluje zavrnitev nepremičninskega davka, ki ga bomo morali po njegovem mnenju slej ko prej uvesti. »To je blamaža,« je ocenil proces priprave in uvajanja nepremičninskega davka. Tudi včeraj sprejeti ukrepi puščajo grenak priokus. »Dejstvo je, da našo državo vodijo koalicije, ki kaj drugega kot kratkoročnih ukrepov ne sprejemajo,« je dejal Stanovnik. »Sedanja koalicija je smrtonosna mešanica strank, eni ne sprejmejo znižanja plač in pokojnin, drugi ne višjih davkov,« je bil slikovit tudi Gaspari, ki upa, da bomo Slovenci vendarle enkrat dobili vlado, ki si bo upala sprejeti dolgoročne odločitve. Do tedaj bomo obsojeni na gasilske akcije.
