Medtem ko družina Čokl v Bohinju gradi povsem novo slovensko smučišče, pa vse kaže, da bi nekdo z dovolj polnim kovčkom denarja na bistveno lažji način prišel do večine najbolj pomembnih slovenskih smučišč zelo preprosto – z nakupom. Mariborsko Pohorje je v hudih finančnih težavah, prezadolženo podjetje je v prisilni poravnavi in usodo smučišča in drugih naložb v rokah držijo banke upnice. Novega lastnika bo v prihodnjih letih, če ne že prej, tako skoraj gotovo dobilo kranjskogorsko smučišče, ki je v lasti Mariborskega Pohorja. Zreški Unior prodaja smučišče Krvavec ter celotno divizijo turizma, kamor sodi tudi Rogla.
Naložbe stojijo
»Tako prodaja RTC Krvavca kot programa Turizem je sestavni del pogodbe o finančnem prestrukturiranju, ki ga je družba Unior sklenila z vsemi bankami upnicami julija 2013. RTC Krvavec in program Turizem prodajamo ločeno. Če pa bo interes za skupen nakup, je možna prodaja istemu kupcu. Ocenjujemo, da bo prodaja zaključena nekje do sredine leta 2015,« pravijo v zreškem Uniorju. Uradno o morebitnih vlagateljih ali kupcih odgovorni ne govorijo, dejstvo pa je, da glede na gospodarsko situacijo in stanje slovenskih smučišč, ki so vsa prezadolžena, kupci ne stojijo v vrsti. »Eno so želje, drugo realnost. Letošnje leto moramo še preživeti, potem bomo delali načrte za naprej. Imamo sicer vse pripravljeno za 10- do 12-milijonsko naložbo v novo povezavo z Jezerci, a bo to moralo še počakati,« je ocenil direktor Krvavca Srečko Retuznik.
Letošnja katastrofalna zima, ki je v ključnih tednih smučarske sezone postregla z dežjem namesto snegom, je samo še poglobila težave naših največjih smučišč. Izjema je seveda Vogel, kjer se jim te dni smeji do ušes, smučarji pa bodo na več kot dva metra debeli snežni odeji bržkone lahko uživali tudi med prvomajskimi počitnicami. Čeprav ob ponedeljkih na smučiščih tudi sredi zime ni veliko smučarjev, pa so jih minuli ponedeljek na Voglu našteli 300. »To je dobro, sploh za ta letni čas. Če je smučarjev manj kot 200, poslujemo z izgubo,« je povedal direktor Vogla Boštjan Mencinger. Na Voglu, kje je poltretji meter snega, bodo redno obratovali še do tega konca tedna, nato pa še na velikonočni konec tedna in, če bodo le razmere dopuščale, še med prvomajskimi prazniki. »Takrat je po navadi kar precej obiska, saj je smučanje za prvi maj nekaj posebnega. S sezono smo zadovoljni, izpad smučarjev zavoljo slabega vremena januarja in februarja smo pokrili v odličnem marcu, ko je bila pri nas prava zimska idila. Letošnji marec je bil tretji najboljši v zadnjih petnajstih letih,« je zadovoljen direktor Vogla, ki je naše edino smučišče, ki je te dni še vedno odprto. Letos so imeli sredi februarja in v začetku marca kar tri metre in pol snega.
Velik izpad dohodkov
Bolj mrkih obrazov so v Kranjski Gori in na Krvavcu. Tam pravijo, da je za njimi najslabša sezona v zadnjih desetih letih. Med sredino decembra in februarja, ko bi moralo biti smučarjev največ, so jih imeli pol manj kot lani. »Tega žal v drugi polovici februarja in marcu kljub znatnemu izboljšanju vremena nismo uspeli nadomestiti, saj so v naši branži slabi dnevi izgubljeni za vedno. Tako v letošnji sezoni beležimo 145.000 obiskovalcev, lani smo jih imeli 175.000,« je povedal Luka Vrančič iz RTC Krvavec.
Podobno razmišlja Klavdija Gomboc iz RTC Kranjska Gora: »Gre za eno najslabših sezon v zadnjih dvajsetih letih. Imamo več kot 40-odstotni izpad dohodka, v vsej sezoni smo imeli 128.000 smučarjev, lani 190.000, za kolikor toliko dobro sezono bi jih morali imeti več kot 200.000. Smučarskih dni smo imeli precej. 119 dni je več kot lani, a kaj, ko zaradi dežja in slabega vremena ni bilo smučarjev, večji del sezone nismo obratovali z vsemi žičnicami, vozovnice so bile temu primerno cenejše. Kaj to pomeni v finančnem vidiku, ne morem natančno reči, izpada dohodka bo za več kot milijon evrov. Se pa te dni dogovarjamo z bankami o reprogramu osemmilijonskega posojila. Skoraj gotovo bomo pred prihodnjo sezono spet morali zaprositi domače gospodarstvo za zagonska sredstva,« je še dejala Gombočeva. V Kranjski Gori poletno sezono začnejo 27. aprila, a tudi dobra poletna sezona ne bo odtehtala slabe zime, saj poletni prihodki še vedno predstavljajo le desetino zimskih.
Na Rogli so imeli letos 127 smučarskih dni, našteli so 151.000 smučarjev, kar je dobro desetino manj kot sezono prej.
Na Pohorju se borijo za preživetje
Športni center Pohorje, ki upravlja žičniške naprave na Mariborskem Pohorju, Arehu in na Kopah, se je že pred minulo smučarsko sezono znašel v zelo hudih finančnih težavah zaradi kar 74 milijonov evrov dolgov, ki so se nakopičili v preteklih letih. Letošnjo pomlad je podjetje dočakalo v še hujših gospodarskih razmerah. Katastrofalna zima je namreč Športni center Pohorje, ki je od lanskega junija v prisilni poravnavi, konec marca pa je postal del premoženja, ki ga upravlja Družba za upravljanje terjatev bank, potisnila še globlje v minus. Samo januarja je firma ustvarila dodaten milijon evrov izgube. Vodstvo ŠC Pohorje zdaj išče poti iz krize, ki jo dodatno zaostrujejo občasne blokade transakcijskih računov zaradi izvršb nestrpnih upnikov. Po besedah direktorja Srečka Vilarja bo ključno, ali jim bo uspelo prebroditi prihodkovno najbolj sušna meseca april in maj. Upajo, da jim bo občina predčasno izplačala 470.000 evrov subvencije za izvajanje prevozov s krožno kabinsko žičnico. Državo prosijo, naj jim čim prej izplača odškodnino zaradi žleda, upnike pa za odlog plačil. Če bodo zdržali do poletja, bodo laže zadihali, trdi Vilar, saj so zabeležili več kot petodstotno rast rezervacij prenočitvenih zmogljivosti v primerjavi z lanskim letom.
