Če noče občina, bo morala država

Ni statusa, ni vode

»Na lokalni ravni je položaj Romov sicer urejen z zakonom, opažamo pa, da nekateri župani realnost ignorirajo,« pravi predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. »Predvsem jim je vseeno za to, v kakšnih razmerah živijo Romi in kakšen je položaj nelegalnih naselij.« Zaradi pravne neurejenosti naselij – medtem ko je država več desetletij dopuščala njihovo razraščanje – je Romom onemogočen dostop do osnovne infrastrukture, vodovoda, elektrike, kanalizacije. Po drugi strani pa je ureditev položaja pripadnikov največje in hkrati najbolj zapostavljene evropske manjšine mednarodna obveznost Slovenije. Pravni statusi na lokalni ravni pri tem ne smejo biti ovira. »Če se država ne bo zavzela za nas, bomo tudi mi prekinili odnose z državo in bomo zadeve urejali na evropski ravni,« je bil po sestanku slikovit Haris Tahirović, predstavnik zveze romske skupnosti Dežnik ter romskega znanstveno-raziskovalnega centra Anglunipe, ki je hkrati zagovornik interesov Romov v Svetu Evrope v Strasbourgu.

Tahirović pravi, da država res namenja denar za razvoj romskih projektov, denimo za šolanje, a je prepričan, da si s tem zgolj opere roke, ne preverja pa, kakšni so učinki. V letu 2013 je bilo denimo za urejanje infrastrukture v romskih naseljih namenjenih tri milijone evrov, za romsko kulturo je v letu 2014 namenjenih devetdeset tisoč evrov. »Še vedno pa se ukvarjamo s takšnimi problemi, kot je romsko naselje v Dobruški vasi, kjer dvestopetdesetim ljudem zaradi gradnje gospodarske cone grozi nasilna izselitev,« je opozoril Darko Rudaš. Romi, med njimi tudi prebivalec Dobruške vasi, so predsednika državnega zbora opomnili, da je v skladu z ustavo in zakonodajo država tista, ki mora poseči v reševanje lokalnih problemov, kadar je romska skupnost zaradi delovanja (ali nedelovanja) občine ogrožena.

Neskladja med interesi občin in države (ki so se pokazala denimo pri urejanju davka na nepremičnine) skupaj z večnim vprašanjem, kolikšna naj bo avtonomija lokalnih skupnosti, so se zaostrila tudi pri urejanju položaja Romov. Zaradi ogroženosti prebivalcev romskega naselja v Dobruški vasi, kjer večina hiš nima ne vode ne elektrike, na območju naselja pa je občina že začela gradnjo gospodarske cone, je urad za narodnosti v sodelovanju z vlado že sprožil postopke za poseg v delovanje tamkajšnje občine Škocjan.

Spremembe romskega zakona nared

»Direktorat za prostor je na pobudo urada za narodnosti sprožil postopek nadzora nad občinskim prostorskim načrtom za območje gospodarske cone v Dobruški vasi,« so nam potrdili na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. »V skladu z zakonskimi pristojnostmi bo direktorat pozval občino Škocjan, naj pojasni postopek in vsebino priprave in sprejema prostorskega načrta.« Ministrstvo napoveduje, da bodo na podlagi pridobljenih informacij presodili, ali je občina ravnala zakonito. Če ni, bodo vladi predlagali, naj »sproži postopek ugotavljanja ustavnosti in zakonitosti prostorskega akta pred ustavnim sodiščem«.

Opisani postopek je alternativni manever urada za narodnosti, ki je razmere v občini Škocjan – za katero urad zatrjuje, da ovira vse postopke, ki bi Romom koristili – sprva skušal reševati v okviru obstoječega zakona o romski skupnosti. Ta v petem členu omogoča državi, da poseže v občinske zadeve, kadar je ogroženo zdravje ali življenje Romov. Vendar je člen zapisan tako ohlapno, da je po naših informacijah vladna služba za zakonodajo predvidela, da poseg zaradi pomanjkljive definiranosti ne bi prestal morebitne presoje pred ustavnim sodiščem. Zato se je urad za narodnosti odločil za postopek s pomočjo ministrstva, v sodelovanju z Romi pa so pripravili prenovo romskega zakona, ki med drugim natančneje določa postopek, po katerem država uredi položaj Romov namesto občine. Iz gradiva, ki je dostopno na spletu, je razvidno, da je med drugim predvidena zagotovitev sredstev v proračunu, nato bo morala občina stroške povrniti. V ponedeljek bo Rome sprejela tudi predsednica vlade Alenka Bratušek.