Na najvišji državni ravni se (pre)pogosto sprejemajo napačne odločitve. Ena takšnih, ki jo je novi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja na srečo preprečil, je bila načrtovano zaprtje konzulata v kitajskem finančnem centru Šanghaju.
Gospodarsko ministrstvo je v začetku leta obvestilo ministrstvo za zunanje zadeve, da želijo zaradi znižanja proračunskih sredstev odstopiti od sofinanciranja ekonomskega svetovalca na slovenskem konzulatu v Šanghaju. »Ker je bila odločitev sprejeta po potrditvi proračuna za letošnje leto, v proračunu teh sredstev nismo mogli predvideti. Zato je bil potreben premislek glede možnosti za nadaljnje delovanje konzulata,« so pojasnili na zunanjem ministrstvu.
Po dodatnih posvetovanjih je zunanje ministrstvo zaradi zaščite interesov slovenskega gospodarstva predlagalo nadaljnje delovanje ekonomskega svetovalca, o čemer je bil sklenjen dogovor med ministroma Karlom Erjavcem in Metodom Dragonjo. Uskladili so se, da konzulu na Kitajskem podaljšajo mandat, pri čemer bo stroške delovanja konzulata nosilo gospodarsko ministrstvo, je pojasnil Dragonja. Da so se dogovorili za podaljšanje mandata, je trajalo nekaj časa, ker je zahteval poročilo o delu konzula za zadnji dve leti, vendar ga ni takoj prejel.
Ko se je med gospodarstveniki, ki poslujejo na Kitajskem, razvedelo, da namerava Slovenija zapreti konzulat v tej državi, številni od njih tega niso mogli doumeti. Poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan, se sprašuje, zakaj se niso raje odločili za zaprtje predstavništev v Milanu in Düsseldorfu. V Italiji in Nemčiji je namreč bistveno lažje navezovati nove stike in sklepati posle kot na Kitajskem ali v marsikateri drugi državi. Poleg tega imamo še gospodarska predstavništva v Bukarešti, Istanbulu, Sao Paolu in ruskem Kazanu, ki so bila pred leti z gospodarskega ministrstva oziroma tedanjega Japtija prenesena na zunanje ministrstvo.
V lanskem letu so slovenska podjetja na Kitajsko izvozila za 126,85 milijona evrov izdelkov, uvoz pa je dosegel 538,65 milijona evrov. Tako izvoz kot uvoz blaga sta se znižala. Po teh podatkih se Kitajska uvršča med naše najpomembnejše trgovinske partnerice. V Spiritu so pojasnili, da so imela slovenska podjetja po zadnjih razpoložljivih podatkih konec leta 2012 na Kitajskem za 15,1 milijona evrov naložb. Na kitajski trg izvažajo številna slovenska podjetja: Krka, Kolektor, Unior, Elan...
