Če je še med letom kazalo, da bo Skupina Prva, ki jo obvladuje Alenka Žnidaršič Kranjc in ki se ukvarja z upravljanjem pokojninskih skladov, dosegla rekordne rezultate, bo zaradi prisilnega sodelovanja pri sanaciji bank verjetno že drugo leto zapored poslovala slabše kot v letu pred tem.
Tako kot konkurenco jo pestijo množični izstopi zavarovancev iz skladov in z njimi odliv več deset milijonov evrov sredstev. Težave ji, kot rečeno, povzročajo tudi nepričakovane izgube zaradi izbrisa podrejenih bančnih obveznic in nekatere spodletele finančne naložbe (Poteza, podrejene obveznice NKBM...). Kljub vsemu naj Skupina Prva ne bi imela težav z zagotavljanjem likvidnosti, njena sredstva v upravljanju pa še naprej strmo rastejo.
Drugi največji igralec na trgu, dobiček višji
Osrednjo družbo v Skupini Prva, pa tudi glavni vir njenih prihodkov in dobička, predstavlja Prva osebna zavarovalnica, ki jo Žnidaršič-Kranjčeva vodi skupaj z Damirjem Verdevom. V dobrem desetletju od vzpostavitve drugega pokojninskega stebra leta 2000 ji je uspelo zbrati več kot 80.000 zavarovalnih polic, s čimer se je uveljavila kot druga največja igralka na slovenskem trgu, takoj za Modro zavarovalnico (prej Kapitalska družba). Z upravljanjem skladov, v katerih je za 226 milijonov evrov sredstev, pobere skoraj štiri milijone evrov provizij na leto.
Skupaj z drugimi zavarovanji, na primer življenjskimi in nezgodnimi, je Prva osebna zavarovalnica v letu 2012 zbrala za več kot 32 milijonov evrov premij, kar je dosti več kot leta 2011. Temu primerno so bili višji tudi prihodki, saj so presegli deset milijonov evrov. Vendar je bil končni rezultat iz poslovanja nekoliko slabši. Zaradi višjih škod in stroškov pridobivanja zavarovanj je padel z 1,5 na 1,3 milijona evrov. Kljub temu je na račun boljšega rezultata iz naložb zvišala čisti dobiček na dva milijona evrov.
Skupina Prva ima v (so)lasti tudi podjetja v Makedoniji, Srbiji, Črni gori in na Kosovu, ki se prav tako ukvarjajo s trženjem drugega in tretjega pokojninskega stebra. Tako je pri Žnidaršič-Kranjčevi zavarovanih že več kot 370.000 ljudi po celotnem Balkanu.
Tretje četrtletje jim je odneslo milijon evrov
Podrobni podatki o poslovanju Skupine Prva v lanskem letu še niso na voljo. Nazadnje je krovna družba objavila, da je konsolidirani rezultat iz poslovanja v prvih devetih mesecih lani za kar tretjino boljši od predlanskega, število zavarovancev pa da se je povečalo s 345.000 na 370.000. Toda hkrati je dobiček po obdavčitvi zaradi slabitev naložb upadel za 25 odstotkov. Znašal je 1,87 milijona evrov.
V tretjem četrtletju lani je namreč Skupina Prva iz naložbenja ustvarila kar milijon evrov izgube. Tako kot številni drugi je ostala brez podrejenih bančnih obveznic, ki so ji pred tem prinašale visoke zaslužke. Po dostopnih podatkih so (bili) Skupina Prva oziroma Prva osebna zavarovalnica in njeni skladi lastniki obveznic Factor banke in Probanke v nominalni vrednosti več kot štiri milijone evrov. Dodatno imajo za 3,7 milijona evrov podrejenih obveznic Banke Celje, za katere se zaradi državne intervencije prav tako pričakuje, da jih bo izgubila. Poročali smo, da naj bila Prva osebna zavarovalnica tudi ena od imetnic v tujini izdanih podrejenih obveznic NKBM, ki jih je banka konec leta 2012 predčasno odkupila in to z velikim diskontom. Omenjena naložba naj bi ji takrat prizadejala precejšnjo izgubo.
Pomemben vpliv na poslovanje Skupine Prva imajo tudi izplačila iz pokojninskih skladov. »Za izredni izstop iz zavarovanja in enkratni dvig sredstev se je od začetka leta 2011 do danes skupno odločilo 14.568 oseb. Od tega jih je bilo v letu 2013 4155. Opažamo, da se obseg dvigov zmanjšuje,« so nam lanskega novembra pojasnili v družbi. Koliko sredstev so jim morali izplačati, uradno še ni znano, po dostopnih podatkih pa bi lahko številka znašala do 40 milijonov evrov. Ob tem velja opozoriti, da premije po naših izračunih redno vplačuje le dobra polovica zavarovancev, preostali pa so neaktivni.
Deosu rastejo tako prihodki kot dobiček
Skupina Prva razen obveznosti do zavarovancev iz naslova zavarovalno-tehničnih rezervacij nima nobenih dolgov. Drugače je s podjetjem Dej, prek katerega Žnidaršič-Kranjčeva obvladuje 50 odstotkov zavarovalniškega holdinga. Dej je imel konec leta 2012 slabe štiri milijone evrov obveznosti do bank, ki jih poplačuje tudi s pomočjo dividend Skupine Prva. Zadolženo je tudi podjetje A-Z Finance, vendar glavnino sredstev, kar sedem milijonov evrov, dolguje Žnidaršič-Kranjčevi. Še dva milijona evrov pa ima izposojenih pri NKBM do leta 2017.
V pozitivnem smislu velja izpostaviti tudi družbo Deos, ki je v večinski lasti podjetja A-Z Finance in jo vodi Bojan Kranjc. Družba se ukvarja z gradnjo in upravljanjem oskrbovanih stanovanj na področju osrednje Slovenije. Potem ko je v začetku lanskega leta odprla že sedmi dom za starejše, tokrat v Gornjem Gradu, so njeni prihodki poskočili za 14 odstotkov, za pet odstotkov pa je bil lani višji tudi dobiček.
