Banke bo zdaj mogoče likvidirati ali sanirati hitreje in učinkoviteje
Betežne banke v Evropi bo zdaj mogoče likvidirati ali sanirati hitreje in učinkoviteje, kar je zelo dobro za obnovitev zaupanja in posojilnih tokov podjetjem in gospodinjstvom, je sporočila ena vodilnih pogajalk Corien Wortmann-Kool iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP).
Postopek reševanja banke bo po njenih besedah na zahtevo parlamenta zdaj krajši, izvesti naj bi ga bilo mogoče v enem vikendu, medtem ko so se v primeru Cipra pred enim letom pogajanja precej zavlekla, kar je tudi zvišalo stroške. Dogovor tudi zagotavlja, da bodo vse evropske banke obravnavane enako, je dodala.
Eno ključnih vprašanj v iskanju dogovora o drugem stebru je bilo način in hitrost polnjenja enotnega sklada za reševanje, ki se bo napajal iz prispevkov bank. "Dosežen je dogovor, da se bo v treh letih združilo 70 odstotkov nacionalnih prispevkov v sklad," je pojasnila pogajalka.
Sklad naj bi se napolnil v osmih letih, tudi nacionalni razdelki naj bi se popolnoma združili v osmih letih, po načelu nelinearnega združevanja. V prvem letu naj bi se združilo 40 odstotkov nacionalnih prispevkov, v drugem 20 odstotkov. Po prvotnih načrtih naj bi se nacionalni razdelki linearno združevali in popolnoma združili v desetih letih.
Sklad bo na koncu razpolagal s 55 milijardami evrov
Sklad bo na koncu razpolagal s 55 milijardami evrov, kar pomeni, da bo na koncu osemletnega prehodnega obdobja v njem najmanj odstotek vseh kritih vlog v bankah sodelujočih držav. Denar si bo lahko izposojal na trgu, če bo tako odločil odbor v plenarni sestavi. V mehanizmu za reševanje bodo sodelovale vse banke, ki so vključene v enotni sistem nadzora.
Glavni organ odločanja bo enotni odbor za reševanje, ki bo vključeval stalne člane ter predstavnike Evropske komisije, Sveta in Evropske centralne banke ter nacionalne organe. Odbor bo odločitve sprejemal v izvršni in plenarni sestavi.
V plenarni sestavi bo sprejemal odločitve o reševanju bank, ki presegajo prag petih milijard evrov. V izvršni sestavi - predsedujoči, izvršni direktor in trije drugi stalni člani - bo sprejemal odločitve pod tem pragom. Nihče ne bo imel pravice veta.
To je nekaj glavnih elementov dogovora, doseženega v trialogu članic, parlamenta in komisije. Da bo ta dogovor postal zakonodaja, ga morajo ločeno potrditi še parlament na plenarnem zasedanju in članice. Parlament naj bi to storil aprila, na zadnji plenarki pred evropskimi volitvami, nato pa naj bi ga formalno potrdile še članice.
Zapletov ne pričakujejo
V Evropskem parlamentu zapletov ne pričakujejo, saj je v pogajanjih sodeloval tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki je bil v telefonskem stiku z vsemi ključnimi prestolnicami. Nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja smo zbudili ob 5.30 in je pristal na kompromis, je dejal pogajalec iz vrst evropskih zelenih Sven Giegold.
Enotni mehanizem za reševanje bank naj bi začel veljati 1. januarja 2015, a naloge, povezane z mehanizmom bail-in in reševanjem, naj bi se začele izvajati 1. januarja 2016.
Nismo 100-odstotno izpolnili svojih ciljev, a dogovor je precej drugačen od decembrskega, mehanizem je bolj verodostojen, je poudarila pogajalka iz vrst evropskih liberalcev Slyvie Goulard. Še posebej težek zalogaj za parlament je bil sprejeti medvladno naravo sklada za reševanje. To smo morali požreti, saj sicer dogovora ne bi bilo, je pojasnila Goulardova.
Pogajanja so potekala pod velikim časovnim pritiskom
Enotni mehanizem za reševanje bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev vključuje enotni sklad za reševanje, ki se bo polnil s prispevki bank, in enotni organ, ki bo bdel nad urejeno sanacijo ali likvidacijo bank. Sklad bodo članice vzpostavile z medvladnim sporazumom, preostale vidike delovanja mehanizma pa bodo uredile z evropsko zakonodajo.
Pogajanja so potekala pod velikim časovnim pritiskom, saj si je unija zastavila cilj, da bo vse pravne temelje drugega stebra dorekla do konca meseca in celoten dosje zapečatila do majskih evropskih volitev.
Namen bančne unije je utrditi evropski bančni sektor, rešiti problem prepletenosti bančne in dolžniške krize, prenesti breme reševanja bank z davkoplačevalcev na finančni sektor ter preprečiti ponovitev kriz.
Drugi steber je ključno dopolnilo k prvemu - enotnemu evropskemu nadzoru, ki bo začel s polno paro delovati jeseni, z objavo izida celovitega pregleda sistemskih bank v območju evra.
