Ukrajina lahko zgolj nemočno opazuje, kako Krim fizično in politično izginja z njenega zemljevida. Čeprav Moskva vztrajno zanika, da so na Krimskem polotoku navzoče njene vojaške sile, obveščevalni podatki kažejo, da gre za vojaško okupacijo, ki jo dokaj nerodno poskušajo prikriti z nekaj tisoč »prostovoljci«, ki dobro oboroženi in v uniformah brez oznak patruljirajo po Krimu in »varujejo« tam živeče Ruse pred »fašistoidnim režimom v Kijevu«. Da moskovskim razlagam ne verjame, je jasno povedal poveljnik Natovih sil v Evropi Philip Breedlowe, ki je na uradnem blogu zapisal: »Po skrbnem pregledu informacij iz več virov verjamemo, da gre za pripadnike ruske vojske. Zato gre za zelo resne razmere!«
Toda Krim je z varnostnega vidika za Ukrajino manj nevaren od vzhoda države, kjer prav tako živi veliko Rusov in meji na Rusijo. O tem dovolj jasno pričajo besede začasnega predsednika Oleksandra Turčinova: »Ukrajina ne bo uporabila vojske, da bi ustavila avtonomno regijo Krim pri odcepitvi. V Kijevu ne bomo sledili scenariju, ki da so ga pripravili v Moskvi. Če bi posredovali na Krimu, bi dali Rusiji, ki je ob meji z Ukrajino namestila pomembne tankovske sile, izgovor za posredovanje na celotnem vzhodu države. Ne moremo začeti vojaških operacij na Krimu, saj bi tako izpostavili vzhodno mejo in Ukrajina ne bi bila zaščitena.«
Čakajoč na sankcije
Moskva vztrajno zavrača kakršne koli stike z oblastmi v Kijevu, saj se zaveda, da je v boljšem položaju. Ukrajina je odvisna od politične in ekonomske podpore Zahoda, pri čemer so grožnje Rusiji s sankcijami za zdaj bolj teoretične. Med milejše oblike pritiska sodi včerajšnja izjava skupine razvitih držav G 7, v kateri so posvarili Rusijo pred priključitvijo ukrajinskega polotoka Krim. Krimski referendum, ki naj bi bil v nedeljo, ne bo imel »nobene pravne veljave«, zato naj Rusija preneha z vsemi prizadevanji za spremembo statusa Krima v nasprotju z ukrajinskimi zakoni in mednarodnim pravom ter naj zmanjša število svojih vojaških sil na Krimu, da bo tolikšno kot pred izbruhom krize.
Medtem je Angela Merkel v Varšavi, kjer je o ukrajinski krizi razpravljala s poljskim premierjem Donaldom Tuskom, napovedala, da bi bil lahko dolgo pričakovani politični dogovor o krepitvi vezi med Ukrajino in EU podpisan že prihodnji teden na vrhu EU v Bruslju. Napovedala je tudi, da bodo zunanji ministri EU v ponedeljek začeli snovati nove sankcije proti Rusiji.
Podpore je bil deležen tudi ukrajinski začasni premier Arsenij Jacenjuk, ki ga je v Beli hiši sprejel ameriški predsednik Barack Obama. Ob prihodu v ZDA pa ga je pričakala resolucija predstavniškega doma ameriškega kongresa, v kateri obsoja rusko kršitev ukrajinske suverenosti in poziva k sankcijam proti Rusiji. Prav tako so se v resoluciji zavzeli za napotitev mednarodnih opazovalcev na Krim in zahtevali umik vseh ruskih vojaških sil s polotoka, razen tistih, ki so tam v skladu z dogovorom iz leta 1997. Medtem pa priprave na referendum nemoteno potekajo naprej. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo za odhod Krima iz Ukrajine glasovalo najmanj 80 odstotkov krimskih volilcev. sz, agencije
