Ameriški predsednik Barack Obama se je odločil za zelo poveden diplomatski korak. Bela hiša je namreč včeraj objavila, da bo v sredo tam sprejel začasnega ukrajinskega predsednika vlade Arsenija Jacenjuka, da bi pred napovedanim krimskim referendumom dal še enkrat jasno vedeti, kdo je legitimna oblast v Kijevu in v celotni državi. Obama in Jacenjuk bosta, kot sporoča Bela hiša, tuhtala, kako po mirni poti odvrniti rusko vojaško posredovanje na polotoku Krim ter kako ohraniti ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost.
Sankcije se bodo zaostrovale
ZDA so dale tudi jasno vedeti, da odločno nasprotujejo napovedanemu referendumu in da ne bodo priznale njegovega izida, tako kot tudi ne večina držav v svetu. Eden od Obamovih svetovalcev za nacionalno varnost Tony Blinken je včeraj za CNN dejal, da se bo Rusija v tem primeru znašla pod izjemnim mednarodnim pritiskom. Sankcije, ki jih je že uvedel predsednik Obama in ki jih je naslednji dan uokvirila tudi Evropska unija, so bile samo prvi korak, ZDA pa so po trditvah Blinkna že sprejele zelo fleksibilen in tudi oster mehanizem za njihovo razširitev.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je medtem objavilo posnetke svojih padalskih enot, ki so se vrnile z urjenja na neznanem kraju. Šlo je za enoto, nameščeno v Lvovu na jugozahodu države ob mejo s Poljsko, padalci so bili vkrcani na iljušinu-76, sprožili pa so medijske špekulacije o morebitnem posredovanju na Krimu. Slednje je odločno zavrnil začasni obrambni minister Igor Tenjuk, ko je dejal, da posamezne enote zgolj opravljajo običajna redna urjenja ter da ni predvidenih nobenih premikov proti Krimu. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je sicer včeraj objavilo seznam lokacij na tem polotoku, kjer so (pro)ruske sile blokirale ukrajinsko vojsko. Gre za ukrajinsko pomorsko poveljstvo v Sevastopolu, oporišče pri Perevalnoju, pomorsko bazo Novoozernoje, vojaško letališče Belbek, vojaška bataljona v Fedosiji in Kerču ter manjši enoti v Perekopu in Armnjansku na prehodu s celine na polotok, kjer je v blokado ujet tudi padalski bataljon z okoli 500 možmi.
Tudi včeraj so bile na vse strani preobremenjene telefonske linije. Nemška kanclerka je imela daljša pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in turškim premierjem Tayyipom Erdoganom. Prvi je branil pravico krimskega ljudstva, da z referendumom odloči o svoji usodi, z drugim pa se je Merklova strinjala, da je rusko posredovanje na Krimu »izjemno skrb zbujajoče« in »nezakonito«. Erdogan je tudi izrazil pripravljenost za sodelovanje v mednarodni kontaktni skupini za rešitev krize, ker ima Turčija tako z Rusijo kot Ukrajino dobre odnose, posebne pa s krimskimi Tatari. Putin je skušal o legitimnosti krimske referendumske odločitve prepričati tudi britanskega premiera Davida Camerona.
Napeto ob pesnikovi obletnici
V Ukrajini je konec tedna minil v znamenju 200. obletnice rojstva pesnika Tarasa Ševčenka, ki je zasnoval moderno ukrajinščino in idejo o Ukrajini kot državi. Njemu v čast so pripravili patriotske shode v Kijevu, v znak nasprotovanja politiki Rusije pa tudi v krimskih mestih Sevastopol in Simferopol. V slednjem je prišlo tudi do bližnjih srečanj s proruskimi protestniki. Kakšnih sto jih je napadlo varnostnike shoda v čast Ševčenka, ki se ga je po poročanju tujih agencij udeležilo okoli 200 ljudi.
V ozadju dnevnih dogajanj pa se bliža plinska vojna med Ukrajino in Rusijo. Ukrajina bi morala do 7. marca plačati Gazpromu 1,9 milijarde dolarjev, a tega ni storila. Glavni direktor Gazproma Aleksej Miller je zato v petek zagrozil s prekinitvijo dobave, že pred tem pa je ruski izvoznik sporočil, da za Ukrajino po 1. aprilu ne bo več plina po dosedanjih subvencioniranih cenah. Kot del paketa pomoči Moskve po kijevskem odstopu od pridružitvenega sporazuma, z EU je bila decembra Ukrajini zagotovljena znatno nižja cena plina in sicer 268,5 dolarja za 1000 kubičnih metrov, nova pa bo predvidoma za 100 dolarjev višja.
