Preden so dobili kosilo, so se morali otroci IV. osnovne šole Celje evidentirati s posebnim ključkom. Ko je posebna naprava zaznala učenca, katerega starši niso poravnali računa za kosilo, je zapiskala in tako osebje – ter druge otroke v jedilnici – opozorila, da učenec ni upravičen do obroka. Osramočeni nesrečnež je nato moral v tajništvo šole, kjer so mu izdali posebno potrdilo, da je vseeno lahko pojedel svoj obrok. Starše na celjski šoli je ta sistem zdaj močno razhudil, saj so prepričani, da pisk javno zaznamuje otroke, spodbuja socialno razslojevanje in tudi vrstniško nasilje.
Minister ravnateljici naročil, naj umakne sporni sistem
Čeprav je minister za šolstvo Jernej Pikalo v četrtek le tvitnil, da bodo zadevo preučili in ustrezno ukrepali, je včeraj zavzel bolj odločno držo in dejal, da je sistem na celjski osnovni šoli nedopusten. Ravnateljici Nevenki Matelič Nunčič je naročil, naj ga umakne, kar naj bi po njegovih besedah v šoli že storili. »Tudi sam kot oče lahko pozabim plačati položnico. Otroci zaradi tega ne smejo biti zaznamovani. To mora šola urediti s starši,« je imel Pikalo podobno mnenje kot varuhinja človekovih pravic. Iz njenega urada so namreč sporočili, da otroci ne smejo biti niti krivi niti odgovorni. Čeprav je opisani sistem lahko dokaj učinkovit, da starši redno poravnavajo svoje obveznosti, pa v uradu varuhinje ocenjujejo, da ni primeren, zato so tudi oni ravnateljici predlagali, naj sistem preuredi tako, da otroci ne bodo javno izpostavljeni in ožigosani.
Minister Pikalo je nadalje dejal, da je šolo po obvestilu ministrstva že včeraj obiskala inšpekcija za šolstvo in šport, ki bo ugotavljala, ali so bile še kakšne druge kršitve. Šolsko ministrstvo bo v naslednjih dneh tudi pri drugih šolah poizvedelo, ali uporabljajo podoben sistem nadzora šolske prehrane. Inšpekcijski postopek zoper IV. osnovno šolo Celje je sprožila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Njena namestnica Rosana Lemut Strle je povedala, da so šolo že pozvali, naj se o zadevi izjasni. Informacijska pooblaščenka pa bo pridobila tudi podatke o pogodbeniku, ki je šoli ponudil sporni sistem, in o drugih šolah, ki ga uporabljajo.
Razlogov, zakaj kosilo ni bilo plačano, je veliko
Ravnateljice Matelič-Nunčičeve včeraj nismo priklicali, je pa za časnik Delo povedala, da so sistem uvedli že pred več kot sedmimi leti in da se je zaradi tega zmanjšalo število neplačnikov. Poudarila je, da so staršem, ki položnice za kosilo niso plačali, najprej poslali opomin in počakali do konca meseca. Šele nato se je vklopil sistem, ki je zapiskal, ko se je evidentiral otrok brez plačanega kosila. Ravnateljica je poudarila tudi, da so s starši, ki so vedeli, da do predvidenega roka ne bodo mogli plačati položnice, sklenili poseben dogovor, kar pomeni, da naprava ni zapiskala kljub temu, da starši obveznosti niso poravnali pravočasno.
Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek meni, da otroci situacije, ko naprava zapiska, ne morejo doživljati pozitivno. »Zagotovo so s tem ožigosani, saj vsi vedo, da njihovi starši kosila niso plačali,« je razmišljala Marjanovič-Umkova. »Otroci pa so lahko zelo kruti. Oni se ne bodo ukvarjali s tem, kaj so narobe storili starši. Ne bodo jih zanimali razlogi, zakaj niso plačali, čeprav je teh lahko veliko,« je povedala Marjanovič-Umkova, ki je kot nekaj možnih vzrokov za neplačilo naštela revščino, pozabljivost in malomarnost. Le nekaj piskov lahko sovrstnike pripravi do tega, da na posameznega otroka začnejo gledati drugače in ga odrivati na rob, je opozorila strokovnjakinja.
Pikalo pričakuje najvišji standard medčloveških odnosov
Marjanovič-Umkova razume željo in potrebo šole, da starši redno poravnavajo račune, a vseeno meni, da šola v ta proces ne sme neposredno vpletati otrok. »Ne smemo prek otrok vzgajati staršev,« je prepričana Marjanovič-Umkova, ki je opozorila na dodaten problem, in sicer da lahko otroci v negativni luči vidijo svoje starše, ker jim ti niso prihranili sramote pred vrstniki in plačali kosila.
Razvojna psihologinja meni, da lahko konflikti, ki nastanejo zaradi izrivanja posameznih otrok na rob, vodijo tudi v psihično in fizično nasilje. Na gre nujno zgolj za nasilje nad revnim otrokom, saj se lahko tudi ta zaradi občutka manjvrednosti začne nasilno vesti do svojih sošolcev. Marjanovič Umkova v izogib konfliktnim situacijam pričakuje, da se bodo šole več pogovarjale s starši in jih spodbujale, naj se tudi ti med seboj več pogovarjajo, da bodo lažje razvili občutek empatije, občutek, da niso vsi v enaki situaciji. »Najmanj, kar pričakujem od ravnateljic in ravnateljev, je, da bodo sami poskrbeli za najvišji standard medčloveških odnosov,« je pričakovanja Marjanovič-Umkove dopolnil tudi minister Pikalo.
