Toda obtoženi pravi, da z dokumenti, ki jih je dobil v roke in za katere si tako Korošec kot tudi Stiplovšek nista želela, da bi prišli v javnost, ni želel nikomur škodovati oziroma da nikogar ni izsiljeval. Bilo naj bi ravno nasprotno. Zaradi fiktivnih pogajanj, ki naj bi jih po njegovih besedah uprizorila nasprotna stran, se je znašel v vlogi žrtve. Korošec, Stiplovšek in odvetnik Jožko Gregorovič naj bi ga z zvijačo preslepili, češ da nameravajo z njim skleniti pogodbo o oglaševanju, potem pa so julija 2012 odšli na tožilstvo in ga prijavili kot izsiljevalca. »Policiji niso povedali resnice. Želeli so me diskreditirati,« je včeraj dejal Vodušek.
Predlagal tudi izločitev sodnice
Njegov zagovornik, odvetnik Boštjan Penko, je že vložil predlog za izločitev dokazov, ki so po njegovem mnenju nezakoniti in v spisu nimajo kaj iskati. Prvi nezakonit dokaz je po njegovem mnenju e-sporočilo, ki ga je Vodušku 5. julija 2012 poslal odvetnik Gregorovič. V sporočilu je zapisal, naj se obrne na pooblaščenca Gorazda Korošca. Penko je pojasnil, da je bil Gregorovič tajni policijski sodelavec s psevdonimom Rudi in da je Vodušku poslal sporočilo po navodilu policije. Ker za tajno delovanje niso imeli odredbe sodišča, so po Penkovem mnenju protiustavni in protizakoniti še številni drugi dokazi, ki so jih zbrali kasneje. Ker se je sodnica Marjana Topolovec Dolinšek seznanila s temi dokazi, je predlagal tudi njeno izločitev.
Na celjskem sodišču je bil že novembra lani razpisan predobravnavni narok, vendar je Vodušek še pred začetkom presenetil s predlogom za izločitev vseh sodnikov okrajnega, okrožnega in višjega sodišča v Celju. Predlog je takrat utemeljeval s slabimi izkušnjami, ki naj bi jih imel še v predkazenskem postopku. Takrat je bil po medijsko izjemno odmevni aretaciji na Trojanah mesec dni v priporu. Na prostost so ga izpustili šele po tistem, ko je vrhovno sodišče presodilo, da ni pripornih razlogov ponovitvene nevarnosti in da je torej nezakonito priprt. Novembra je dejal, da na celjskem sodišču ne bo deležen poštenega sojenja in da bi bilo tudi zaradi ekonomičnosti postopka najbolj primerno, da se zadeva prestavi v Ljubljano. S svojima predlogoma mu takrat ni uspelo.
Na »tržnice« se ne spozna
Kot je znano, je obtoženemu Vodušku pri izsiljevanju pomagal njegov znanec Stanislav Gaberc, ki se je s tožilstvom hitro pogodil in priznal krivdo. Obsojen je bil na 14 mesecev pogojne zaporne kazni. Njegovo priznanje krivde je Vodušek takrat takole komentiral: »Očitno je tožilstvo od njega izsililo neko izjavo. Jaz se na te 'tržnice' ne spoznam. On lahko prizna samo zase. Krivda je vedno individualna, ne pa kolektivna.«
Precej sivih las pa je Vodušek povzročil tudi nekdanjemu predsedniku uprave zreškega Uniorja Gorazdu Korošcu, ki je domnevno izsiljevanje prijavil policiji in nato ovadil še samega sebe zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti. Kasneje se je izkazalo, da je ravnal modro. Ker je sodeloval s kriminalisti in ker se z zlorabo položaja, ko je odrejal plačila fiktivnih računov na račun družbe Rhydcom, ni osebno okoristil, ga je sodišče obsodilo samo na 16 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Za takšno kaznivo dejanje je sicer po kazenskem zakoniku pri nas zagrožena kazen od enega do osmih let zapora. Direktor Rhydcona Vinko Stiplovšek, ki je prav tako obtožen enakega kaznivega dejanja, ni priznal krivde, zato bo proti njemu še letos stekel sodni postopek.
