Vse od klasičnih do gotovih, različnih barv, ki jih lahko spreminjamo pri klasičnih parketih tudi z dodatno obdelavo pred lakiranjem ali oljenjem, les pa je tako in tako material, ki se glede na vrsto izjemno loči od drugega lesa. Po barvi, vzorcih in še bi lahko naštevali. Parketi so talna obloga, za katero velja, da je najbolj prijetna in topla. Seveda pa je pred vgradnjo te talne obloge treba imeti čim več informacij, kajti les zahteva pazljivejše polaganje kot morda kakšna druga talna obloga.
Primernost prostora in podlage
Parketov praviloma ne vgrajujemo v neogrevane prostore, sanitarne in vlažne prostore ali na zunanje površine, obstajajo pa lesene talne obloge, ki so primerne tudi za te površine.
Podlaga mora biti ravna, trdna in kompaktna. V primeru, da ni ustrezna, jo je treba sanirati pred polaganjem parketa. Estrih mora biti pred polaganjem očiščen vseh organskih in drugih nečistoč. Dobra podlaga je osnova za kakovostno polaganje, vseeno pa je občasno mogoče položiti parket tudi na obstoječe talne obloge, kot so na primer PVC, linolej, pluta in tudi stare keramične ploščice. Prvi trije materiali so pogojno primerni le, če so resnično lepljeni na podlago po celotni površini, pogoj za polaganje na ploščice pa je kakovostna hidroizolacija pod njimi. Seveda pa je treba ploščice temeljito očistiti in narebričiti. Skratka, če se odločate za polaganje parketa na obstoječo podlago, se temeljito posvetujte z izvajalcem, skoraj praviloma pa je pametneje vsaj mehkejše talne obloge pred polaganjem odstraniti.
Vlažnost podlage
Pri novih betonih pa mora biti vsak parketar pozoren na vlago v estrihu. Tako v betonskih estrihih ne sme presegati 2,0 odstotka (1,8 odstotka za talno gretje), v anhidritnih estrihih pa 0,5 odstotka (0,3 odstotka za talno gretje), medtem ko ima lahko lesena podloga 8,0 odstotka vlažnosti. Vse vrednosti veljajo za merjenje z metodo CM. Vsebnosti vlage je posebno nujno upoštevati pri novogradnjah.
Pri talnem gretju moramo polagati le materiale, ki so predvideni za talno gretje. Pri plavajočem polaganju moramo vedno polagati na parno zaporo. Najvišja dovoljena temperatura parketa je 26 stopinj Celzija (pod preprogami in pohištvom). V kurilni sezoni se dopušča manjše reže med parketnimi deščicami in lamelami. Parkete iz dimenzijsko nestabilnih lesov na talnem gretju odsvetujejo (bukev, jatoba, oljka, javor...), absolutno pa strokovnjaki odsvetujejo vgradnjo parketov na električno talno gretje, to pa zato, ker so tam previsoke temperature.
Merjenje vlažnosti
Poglejmo še metode merjenja vlažnosti. Zagotovo je metoda CM najboljša in nam da najnatančnejše podatke. V bistvu gre za to, da v hermetično zaprto posodo damo del materiala, ki mu želimo izmeriti vlažnost, in dodamo čisti kalcij, preprosto karbid. Zaradi vode v materialu pride do reakcije in ustvarjanja plina etilena, ki v posodi ustvari določen tlak. Tega zmerimo in dobimo s pomočjo tabele natančne podatke o vlažnosti materiala.
Vlažnost lahko merimo tudi s pomočjo električne sonde, ki meri električni upor v materialu. Metoda je uporabna za merjenje vlažnosti parketov in lesa, pa tudi za merjenje vlažnosti estrihov in drugih podnih glazur, prednost pa je hitrost merjenja ter to, da je s to napravo mogoče meriti tudi materiale globlje v zidu ali konstrukciji. Kot tretja naprava za merjenje vlažnosti je aparat za merjenje dielektrične vrednosti. Tako je dovolj, da ga le prislonimo ob material, in že lahko odčitamo vrednost. Čeprav je to res hitra metoda, služi bolj za orientacijska merjenja.
Osnovne zakonitosti
Parket se običajno polaga tako, da je daljša stranica parketa vzporedna s smerjo, od koder prihaja v prostor svetloba. V večjih prostorih in na hodnikih naj bo smer daljše stranice parketa vzporedna z daljšo stranico prostora. Pri drugih smereh vgradnje je nujno treba paziti na diletacije.
Položen parket se razteza in krči, zato je treba ob stenah in ob diletacijskih spojih predvideti dovolj velike odmike in fuge, ki naj pri manjših suhih prostorih znašajo vsaj 10 milimetrov, v večjih prostorih in prostorih z nestabilno klimo jih je nujno povečati. Diletacijski spoji morajo biti posebno veliki pri masivnem parketu. V primeru velike površine, na primer širine več kot 7 metrov in dolžine več kot 8 metrov, je treba na prehodih, posebno pri plavajoči vgradnji, izdelati diletacijske spoje.
Pred polaganjem naj se parket v originalni embalaži 48 ur skladišči − temperira v prostoru, kjer ga bodo polagali. Pakete parketa odpirajte neposredno pred polaganjem. Masivni, dvoslojni in večslojni parketi se morajo na tla lepiti po celotni površini, trislojni so namenjeni za plavajoče polaganje, lahko pa se tudi lepijo na podlago. Med polaganjem mora biti temperatura zraka vsaj 18 stopinj Celzija. Relativna zračna vlaga pred polaganjem, med njim in po njem mora biti med 50 in 60 odstotki.
Parket se lahko spaja po sistemu klik brez lepljenja spoja (lepljenje na podlago ali plavajoče polaganje) ali s peresom in utorom. Spoj pero-utor se lepi v primeru plavajočega polaganja, v primeru lepljenja parketa na podlago pa se spoja ne lepi. Za lepljenje po spoju se dovoljuje kakovostna lepila PVA (polivinilacetatna), za lepljenje po vsej površini na podlago pa lepila, ki ne vsebujejo vode.
