Na zadovoljiv način je pri nas urejeno čiščenje le približno 30 odstotkov odpadne vode, za vsak nadaljnji odstotek pa bo treba poskrbeti v skladu s časovnim planom, ki smo ga sprejeli v okviru evropskih dogovorov. Že danes velja, da je treba na najbolj občutljivih območjih priklopiti objekte na male čistilne naprave (MČN) ali nepretočne greznice, medtem ko je novogradnja pretočnih greznic v večini slovenskih občin prepovedana (stare so še lahko v uporabi), kar pomeni, da se skrb za okolje resnično spreminja. Uporaba nepretočnih greznic po drugi strani je zaradi visokih stroškov praznjenja nerentabilna.
Poleg tega je v zadnjem času večina občinskih upravljalcev komunalnih vodov gospodinjstvom poslala obvestila o obveznem praznjenju greznic in MČN. Očitno so se stvari resno lotili, čeprav verjetno ne zaradi opozorila v Mojem domu. Pred časom smo namreč pisali o tem, kako so komunalci skušali salomonsko rešiti odvoz vsebine pretočne greznice našega bralca. Naivna tajnica je namreč vprašala lastnika, ali ima v bližini kakšno njivo ali travnik, po katerem bi zlil vsebino greznice, kar je bilo že takrat povsem skregano z logiko in zakonodajo. In tako sedaj upamo, da bodo komunalna podjetja resnično vozila vsebine izpraznjenih greznic v čistilno napravo, ne pa morda na najbližji travnik. Kar pa bo spet zahtevalo nabavo večjih cistern ali tovornjakov, ne pa da bodo s traktorsko cisterno in traktorjem vozili greznične ostanke v oddaljene čistilne naprave ali, bolj enostavno, do prvega ovinka.
Sanacija obstoječih greznic
Ampak pojdimo naprej. Seveda je najbolj smiselna priključitev obstoječega objekta na javno kanalizacijo, seveda če je to le mogoče. Obstajajo pa tudi druge rešitve. V vsako greznico, ki je gradbeno ustrezno izdelana, je mogoče vstaviti poseben čistilni modul, ki jo s tem spremeni v biološko čistilno napravo. Ti moduli so tehnološko zelo dovršeni in učinkoviti, saj zagotavljajo učinkovitost čiščenja do 99 odstotkov. Te module je mogoče vgraditi tudi v nove greznice, zaradi praktičnosti pa jih proizvajalci izdelujejo kot montažne in dobavljajo v kompletu kot male čistilne naprave, ki so lahko različnih kapacitet vse od treh oseb navzgor.
Biološke čistilne naprave posnemajo delovanje mikroorganizmov, ki tudi sicer v naravnem okolju razgrajujejo nečistoče, le da v čistilnih napravah ti procesi zaradi obilice »hrane«, zraka in vode potekajo v znatno večjem obsegu. Čistilno funkcijo vode opravljajo mikroorganizmi, ki v umazani vodi lebdijo v obliki majhnih kolonij, lahko pa jim nastavimo posebne nosilce, na katerih se razrastejo v t.i. biomaso.
Že danes in vse do 2017
Biološke čistilne naprave so v bistvu kontrolirano gojišče bakterij, zato lahko predelajo le vodo, v kateri je biološko razgradljiva umazanija. To so komunalne vode, ki nastajajo v gospodinjstvih, restavracijah, hotelih, naseljih in so rezultat človekove dejavnosti.
Poglejmo še zakonodajo. Ta določa, da se morajo vsa gospodinjstva, kjer je le možno, priključiti na centralno čistilno napravo (CČN); kjer se na CČN ne morejo priključiti, lahko odpadne vode zbirajo v nepretočni triprekatni greznici ali biološki čistilni napravi ustrezne velikosti. Na vodovarstvenih območjih prvega in drugega razreda se bo morala z letošnjim letom vsa voda zbirati v nepretočnih greznicah. Na občutljivem območju, kjer gradnja javne kanalizacije ni predvidena, je za zdaj možno odpadno vodo čistiti še prek pretočnih greznic, vendar bo povsod treba namesto njih (ali v njih) namestiti ustrezne čistilne naprave.
Čiščenje v pretočni greznici je za zdaj še dovoljeno tudi na območjih, kjer je predvidena gradnja javne kanalizacije, vendar letno onesnaženje ne sme presegati 10 populacijskih enot (PE). Ko bo tudi tam javna kanalizacija, pa se bo treba priključiti nanjo. Slovenska zakonodaja je na področju malih čistilnih naprav harmonizirana z evropsko in za novogradnje, kjer ni možnosti priklopa na kanalizacijo, predpisuje gradnjo triprekatne neprepustne greznice ali malo čistilno napravo, rok za sanacijo že zgrajenih prepustnih greznic pa je leto 2017.
Biološka čistilna naprava
Ko se odločamo za nakup čistilne naprave, moramo upoštevati nekaj osnovnih dejavnikov. Prvi je enostavnost naprave, da pozneje nimamo težav z raznimi elektronskimi in električnimi sklopi. Drugi dejavnik je zanesljivost delovanja s preverjenimi dobrimi učinki čiščenja. Zelo znan in uveljavljen princip čiščenja je prečiščevanje z biorotorji. Te naprave so enostavne in cenovno zelo sprejemljive ter ene najbolj razširjenih in uveljavljenih naprav za čiščenje vode.
Vendar se čas biorotorjev glede na prodor cenovno vse bolj sprejemljivih električnih in mikroprocesorskih sklopov počasi izteka in uveljavljajo tehnologije oživljanja biomase s prepihovanjem, predvsem to velja za tehnologijo SBR (sekvenčni biološki reaktorji).
Ker se je v zadnjih nekaj letih pocenila tudi proizvodnja polprepustnih membran, lahko računamo na množičnejšo vgradnjo membranskih čistilnih naprav. Njihova prednost je predvsem v tem, da imajo izjemno visok čistilni učinek, iz vode pa odstranijo tudi tako majhne delce, kot so virusi, bacili, spore, zato bi bila taka voda primerna za ponovno uporabo (zaprti sanitarni krog). Cene MČN so sicer različne, gibljejo pa se okoli 500 do 700 evrov za populacijsko enoto. Seveda pa je cena odvisna tudi od tega, ali gre za sanacijski poseg v obstoječo greznico ali novogradnjo.
