Evropska razstava psov v Celju je posebna, saj gre za eno izmed daleč največjih in živopisanih prireditev v zgodovini Slovenije te vrste. Obeležila bo stoletnico prve kinološke prireditve pri nas, preizkušnje ptičarjev in začela praznovanje ob 90-letnici ustanovitve Kinološke zveze v Sloveniji. Dogodek bo trajal štiri dni, na njem pa se bo predstavilo 10.000 razstavljenih psov iz 50 držav z vsega sveta. Videli bomo lahko kar 350 različnih pasem. Poleg evropske razstave pa bodo za posamezne pasme potekale še specialne razstave, na katerih je prijavljenih okrog 5000 psov, tako da bo skupaj razstavljenih okrog 15.000 psov, kar je rekordno število.
Razstava ima tudi vzgojni namen, saj bo poudarek predvsem na sobivanju psa in človeka, posebno otrok. V okviru tega bo predstavljen enoletni projekt Hermanov brlog, ki poteka pod okriljem Celjskega muzeja, otroci pa bodo pokazali svoje veščine vodenja psov. Prikazana pa bo tudi visoka šola sodelovanja človeka in psa pri uporabi psov v vojski, policiji, agilityju in drugih namenih.
Vzreja psov je temeljna dejavnost kinološke stroke
Osnovni namen razstave je predvsem omogočiti lastnikom predstavitev svojih psov in na podlagi tega bodo preverjali vzrejne rezultate in usmeritve. »Vzreja psov je tista temeljna dejavnost, na osnovi katere kinologi in strokovnjaki različnih strokovnih specialnosti lahko sploh delajo naprej v različnih smereh sodelovanja psa s človekom - od psa kot čisto družinskega prijatelja pa do njegove pomoči pri vodenju slepih, pri terapevtiki, v obrambi, v policiji, pri iskanju mamil, v reševanju izpod ruševin. Vse te dejavnosti in agility oziroma vse, kar poznamo v zvezi s psi, temelji na kakovostni vzreji psov. Za njo so prireditve, kot so razstave, temeljnega pomena,« pojasnjuje predsednik Kinološke zveze Slovenije Blaž Kavčič.
Ocenjevanje psov v grobem najprej poteka v absolutnem smislu, kar pomeni, da vsak pes dobi opisno oceno zunanjega videza, na podlagi katere ga sodniki ocenijo. Ocene gredo od odlične navzdol. Odlični psi se potem med seboj potegujejo za razvrstitve po kakovostih. Odlični med odličnimi se kasneje še razvrščajo in tako sodniki določajo prvake posameznih pasem, pasemskih skupin. Na koncu dobimo absolutnega prvaka razstave.
Kraški ovčar kot edina slovenska avtohtona pasma
Na razstavi bo natančneje predstavljena tudi edina slovenska avtohtona pasma psa, kraški ovčar. Čeprav so slovenski kinologi med prvo in drugo svetovno vojno selekcionirali še nekatere lovske pasme psov goničev, so bile te kasneje dodeljene sosednji Hrvaški. To je po besedah Kavčiča posebno boleča zgodba za slovenske kinologe.
»Kraševec dejansko ni ovčar, temveč gre za pastirskega psa, saj njegov namen ni zganjanje črede, temveč varovanje ovac, človeka in njegovega premoženja. Gre za psa, ki je s svojimi lastnostmi zelo primeren za družino. V zadnjem času se ta pasma po zaslugi Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev znova postavlja na noge, tako da se število teh psov pri nas povečuje, posebna skrb pa je namenjena tudi izboljšanju genetske zasnove te pasme. Kraševec je karakterno nekoliko bolj zadržan, zna biti tudi oster, vendar pa je pravilno vzgojen pes ubogljiv in ni agresiven,« opisuje Kavčič kraškega ovčarja.
Neprimerna sredstva za lepotičenje so prepovedana
Na razstavah lahko pogosto vidimo neprimerna sredstva, kot so strupeni razpršilci, s katerimi nekateri lastniki psov, posebno pudljev, vzdržujejo estetski videz tekmovalnih psov. Poleg tega je bilo dolgo modno tudi prirezovanje uhljev in repov, vendar je to sedaj prepovedano oziroma je dovoljeno le v zdravstvene namene.
»Uporaba agresivnih preparatov je v pravilniku Mednarodne kinološke zveze prepovedana. Tovrstna ureditev gre v smeri bolj zdrave vzreje, med smernicami pa je tudi prepoved vsakršnega umetnega videza pasme. Vendar pa se še vedno pojavljajo posamezni primeri kršitev, ki jih kinologi aktivno preganjamo. Zato ta trend pada. Slovenija je pri propagiranju bolj zdravih usmeritev v kinologiji med državami Evropske unije nekako v sredini. Unija ima usklajen zakon o zaščiti živali, tako da so temeljne norme enake. Španija in Italija pa sta na tem področju med razvitejšimi državami in imata višjo stopnjo tolerance do psov,« zaključuje Kavčič, ki vse ljubitelje psov vabi na nepozaben dogodek v Celje.
Fotogalerijo si lahko ogledate tukaj.
