Marsikateri vrtnar se bo sicer strinjal, da je za setev bolj primeren čas pozno poleti in zgodaj jeseni, saj je takrat prodornost plevelov veliko manjša. Zagotovo pa je je za lepo trato najprimernejša uležana rodovitna humusna oziroma ilovnata do ilovnato-glinasta zemlja. Če nimate te sreče, vam svetujemo, da uporabite pesek.
Da bo trata hitro ozelenela, opravimo prvo gnojenje že v marcu ali aprilu, če pa smo zelenico nazadnje pognojili pozno jeseni, opravilo prestavimo na april ali maj. Z vsakim naslednjim gnojenjem začnemo šele takrat, ko opazimo, da je intenzivnost prirasta travne ruše padla oziroma je začela trava bledeti.
Zalivanje po gnojenju ugodno vpliva na rast
Če v času gnojenja ne bo večjih padavin, je travo vsekakor priporočljivo zaliti. Zalivanje po gnojenju namreč ugodno vpliva na rast ruše tudi v normalnih pogojih. Seveda se je med številnimi sredstvi za gnojenje težko odločiti za tisto pravo, zato vam vsekakor svetujemo, da se posvetujete s strokovnjaki na oddelkih, kjer prodajajo fitofarmacevtska sredstva za vrt. Zelo pestra je tudi ponudba v programu Substral, kjer je na izbiro kar nekaj gnojil, primernih za trate.
Ko zemljišče pripravimo, se takoj lotimo setve, da se zemlja ne zapleveli in zbije. Sejemo različne vrste trav. Izdelamo dve mešanici trav: v prvi združimo velika semena (bilnice, ljuljke, pasji rep), v drugi pa majhna semena (šopulje, latovke, mačji repi). V vsaki skupini seme dobro premešamo in posejemo ločeno (najprej velika semena, nato majhna). Za boljšo enakomernost setve lahko primešamo enako količino mivke. Sejemo od 15 g do 25 g semena na kvadratni meter.
Več semena za bolj obremenjeno trato
Če boste travo uporabljali za hojo, igranje in pogosto prestavljanje denimo otroških igral, vam svetujemo, da uporabite več semena. Setev lahko opravimo ročno ali strojno, pri čemer pa moramo biti pozorni, da ne sejemo v vrstah. Najprej posejemo velika semena, nato pa še majhna. Takoj potresemo gnojilo z večjo vsebnostjo dušika, fosforja in kalija (N-P-K razmerje: 17-8-9), in sicer 20 gramov na kvadratni meter. Nato seme z grabljami zagrabimo plitvo v zemljo in povaljamo z ježastim valjarjem.
Po setvi zemljo do vzkalitve vzdržujemo enakomerno vlažno. Če ni dežja, jo vsak dan previdno zalivamo z zelo drobnimi kapljicami (pršimo). Če smo neučakani in želimo pospešiti vzkalitev, površino po valjanju prekrijemo s centimeter debelo plastjo šote (lahko se odločimo tudi za kokosova vlakna). Plast moramo takoj poškropiti z vodo in jo ohranjati vlažno do vzkalitve. Zaščitna plast bo semena varovala pred izsušitvijo, pticami in preobilnimi padavinami.
