Prednosti nosilnih zidov smo vam že večkrat predstavili, tokrat pa spregovorimo več o uporabi zidakov za predelne stene Ytong, se pravi nenosilnih zidov kot enega od uporabnih primerov za pregradne stene v montažno ali klasično grajenih objektih. S tem sistemom je mogoče brez težav graditi v sistemu ločenih notranjih sten oziroma dinamično vpetih v celotno konstrukcijo.
Dinamično vpetje
Za kaj gre? Za to, da je pri montažni ali skeletni gradnji treba upoštevati različne materiale in njihovo obnašanje glede na temperaturne raztezke oziroma občutljivost različnih materialov za zračno vlažnost. Različni materiali se namreč zelo različno odzivajo na spremembe v okolju in tudi zaradi tega prihaja do različnih lasastih razpok mavčnih plošč in drugih težav, čeprav novi materiali in novi načini vgradnje to zelo uspešno preprečujejo. Mi pa tokrat ostanimo pri zidakih Ytong in nasvetih za gradnjo predelnih zidov.
Sistem gradnje predelnih sten nam je podrobneje razložil Uroš Klemen, vodja tehnične službe Xella porobeton SI iz Kisovca. Poglejmo najprej mansarde. Pri gradnji predelnih zidov v mansardah Klemen priporoča trdno vpetje (brez diletacije) predelnih sten s posebnimi sidri v nosilni oziroma parapetni zid. Vpetje med strešno konstrukcijo in predelnim zidom iz Ytonga mora biti dinamično, kar pomeni, da Uroš Klemen priporoča odmik stene od konstrukcije (diletacijo) približno 1 centimeter ter utrjevanje in zapolnitev stika s purpenom. Sidra dobite v vseh boljših trgovinah z gradbenim materialom, prav tako tudi v tovarni v Kisovcu. Nekateri zidarji vam bodo sicer zatrjevali, da so nepotrebna in celo odvečna, vendar jih vsekakor priporočamo. Xella jih prodaja v kompletu po trideset kosov, tako da so tudi na tak način izboljšali in poenostavili ponudbo.
Nenosilne predelne stene
Kako pa je z uporabo zidakov za predelne stene Ytong v suhomontažnih hišah? Pri tem je še kako pomembno to, da material omogoča izvedbo naknadne tlorisne razporeditve, poleg tega pa dobimo z materialom dodatni masivni zid in deloma drugačno (boljšo) izolacijo (zvočno in toplotno) v samem objektu, ki skrbi tudi za boljšo klimo. Deloma tudi zato, ker imajo montažne hiše praviloma paroneprepustne stene in zato so dobrodošli vsi sistemi, ki dodatno uravnavajo vlago v hišah (Ytong, mavčno-kartonske plošče), ki sprejemajo presežno vlago in jo kasneje oddajajo.
Ob gradnji nenosilnega predelnega zidu oziroma stene je treba prvo vrsto položiti v podaljšano malto in poskrbeti za popolno izravnavo, potem pa se enostavno zgradi zid. Priporočamo dinamično vpetje zidu s pomočjo sider in diletacije, že zaradi načina zidanja in v veliki meri samostoječega zidu pa debelino sten 12,5 ali 15 centimetrov. Večja debelina pomeni tudi boljšo zvočno izolacijo. Nekoliko debelejša stena je boljša tudi zaradi trdnosti in enostavnosti gradnje.
Dodatno armiranje
Vsi stiki zidane stene in lesene konstrukcije morajo imeti obvezno diletacijo (1 centimeter), pri višjih zidovih (nad 3 metre) pa priporočamo dodatno armiranje na vrhu. Ni treba izdelati betonskega venca, ampak Ytong kot tak omogoča zelo zanimivo in elegantno rešitev. V zgornjo vrsto urežite kanal in vanj položite eno ali dve armirni palici železobetona ter vse skupaj zalijte z betonom, da dobite dodatno prečno vez. Prav tako Ytong izdeluje tudi nenosilne preklade. Njihova vrednost se izkaže pri gradnji odprtin za vrata. Zidovi iz Ytong, tudi predelni, imajo primerno nosilnost in je na njih s posebnimi sidri mogoče namestiti kuhinjske omarice in tudi grelnike (pri večjih priporočamo debelino stene 15 centimetrov), vendar le s pomočjo primernih originalnih vijakov in vložkov za stene Ytong. Skratka, Ytong je material, ki je pisan na kožo vsem zidovom in načinom gradnje.
