Zgodovina
Skeletna gradnja spada med najstarejše načine gradnje. Arheološka najdišča kažejo, da je na slovenskem ozemlju ta tehnologija stavbarstva poznana že več kot 2000 let. V arheološkem muzeju v Mostu na Soči je razstavljena halštatska hiša s kamnitimi temelji in leseno konstrukcijo.
V slovenskih krajih si lahko ogledamo vrsto več sto let starih lesenih hiš (na primer Nacetova hiša v Puštalu ob Škofji Loki, Liznjekova domačija v Kranjski Gori). Ena najbolj zanimivih je hiša rudarjev v Idriji iz 18. stoletja, ki je tudi spremenjena v muzej. Celotna konstrukcija te večnadstropne hiše je skoraj v celoti lesena, z izjemo kamnitih temeljev, zidane kleti, notranjih kuhinj in vež.
V sodobnem času je skeletni način gradnje hiš v Sloveniji malce zamrl, v zadnjih 20 letih pa se spet vse bolj uveljavlja. Če sklepamo na osnovi trendov v sosednjih razvitejših državah, denimo v Avstriji, lahko trdimo, da bo ta način gradnje vse bolj pridobival pomen.
Postopek gradnje
Na osnovi arhitekturnega načrta se v računalniškem programu pripravi delavniški načrt, v katerem izrišemo celotno leseno konstrukcijo z vsemi medsebojnimi povezavami. Z računalniško vodeno žago CNC se dolžinsko lepljen les nažaga z milimetrsko natančnostjo. Te kose lesa odpeljemo na gradbišče. V prvem tednu postavimo skelet do strehe, v naslednjem tednu pa ga pokrijemo s kritino. Stene na notranji strani pokrijemo s ploščami OSB, na zunanji pa z lesnovlaknenimi ploščami. Vgradimo stavbno pohištvo, ki ustreza zahtevam za nizkoenergetske ali pasivne hiše.
V ploščah OSB pustimo odprtine, skozi katere s posebnimi stroji vpihavamo izolacijo iz lesnih ali celuloznih kosmičev. Z vpihovanjem se zapolnijo vsi, tudi najmanjši kotički. Doseže se visoka gostota izolacije, kar preprečuje posedanje tudi na daljši rok. Odprtine v ploščah OSB na koncu zapremo, vse stike oblepimo s samolepilnim trakom z visoko življenjsko dobo. Na tak način dosežemo odlično zrakotesnost stavbe.
Na koncu zunanjost hiše pokrijemo s fasado (leseno ali klasično), na notranji strani vgradimo inštalacijsko ravnino, po kateri speljemo vse inštalacije. Inštalacijsko ravnino in notranje stene zapremo z mavčno-kartonskimi ploščami.
Celoten postopek gradnje lesenega dela hiše traja 60 dni do faze »zunaj zaključen objekt«, 90 dni do faze »delni ključ« in 150 dni do faze »ključ v roke«.
Zakaj bi izbrali leseno skeletno hišo?
Lesena skeletna hiša ima pred zidano vrsto prednosti. Gradnja je precej hitrejša in tudi bolj čista. Odpadkov je relativno malo, pa še ti so enostavno odstranljivi. Pri gradnji se voda uporablja le v minimalnih količinah (le pri tlakih in slikopleskarskih delih). Po končani gradnji je hiša takoj suha in s tem pripravljena na vselitev. Skeletna hiša je varnejša. Les je po eni strani precej bolj fleksibilen material, po drugi pa tudi precej lažji. Vse to pripomore k večji potresni varnosti in varnosti pred neurji.
Je tudi požarno varnejša. Sama konstrukcija zaradi velikih presekov lesa in lesnih zvez v primeru požara ostaja trdna precej dlje kot železobeton. Hiša je tudi varčnejša. Celotna stena je močno izolativna, toplotnih mostov ni. S kakovostno izvedbo je zagotovljena zrakotesnost. In ne nazadnje, življenje v leseni skeletni hiši je prijetno in zdravo. Stene so tople. Les uravnava vlago v prostoru in daje prijeten, osvežilen vonj, ki človeka pomirja.
Tudi pred običajno montažno gradnjo ima skeletna gradnja vrsto prednosti. Močnejša konstrukcija (večji preseki lesa, lesne zveze, prečne in križne povezave, protipotresno okovje) zagotavlja večjo potresno in požarno varnost ter tudi odpornost proti močnejšim sunkom vetra. Predelave take hiše so popolnoma enostavne, še celo enostavnejše kot pri zidani. Uporabljeni so ekološki, naravni, človeku prijazni materiali. To zagotavlja prijetno in zdravo klimo. Ti materiali minimalno obremenjujejo okolje, in to tako v fazah nastajanja, uporabe kot tudi po uporabi.
Razlika je tudi pri toplotni stabilnosti. Les in lesni materiali zagotavljajo fazni zamik prehoda toplote več kot 12 ur. Tako je hiša odporna proti pregrevanju tudi v najbolj vročih mesecih. Z vgradnjo kakovostnih zunanjih senčil se izognemo potrebi po klimatski napravi. Če je parcela težje dostopna, je skeletni način gradnje še posebno primeren, saj lahko na gradbišče pripeljemo manjše gradbene elemente z manjšimi tovornjaki.
Cena
Seveda se na koncu vse konča pri denarju. Med graditelji naj bi veljalo, da je klasična gradnja zidane hiše še najcenejša. To je verjetno res veljalo v polpreteklem času, ko so vrsto del graditelji opravili sami s pomočjo prijateljev. Danes je tak način gradnje redkost. Tako je tudi cena zidane hiše popolnoma primerljiva z leseno skeletno hišo. Treba je poudariti, da je gradbeni inženiring pri skeletni gradnji enostavnejši. Vso koordinacijo med posameznimi izvajalci, investitorjem in nadzorom opravi odgovorni vodja del. Pri tem so dela izvedena strokovno pravilno in vgrajeni so namenski gradbeni materiali.
Cena je fiksna. Ko je pogodba enkrat podpisana, se ne spreminja več, niti v primeru podražitev materialov, odstopanj med predračunskimi in vgrajenimi količinami ali potreb po dodatnih nepredvidenih delih. Sama cena je seveda odvisna od velikosti in arhitekture hiše, uporabljenih materialov in stopnje varčnosti hiše. Odlične nizkoenergijske hiše (2,5-litrske) z močnim skeletom (8/18 cm) na ključ stanejo okoli 1000 evrov/m2 neto stanovanjske površine. Pasivna izvedba take hiše je okoli 10 odstotkov dražja. Obstajajo pa tudi cenejše različice z ožjim skeletom, ki pa so še vedno bistveno boljše kot klasične montažne hiše.
So pa pasivne in nizkoenergijske hiše upravičene do subvencije Eko sklada Slovenije, ki lahko znaša vse tja do 25.000 evrov.
Sklep
Slovenija je dežela z izjemnim naravnim bogastvom. Več kot pol površine pokrivajo gozdovi. To so s pridom izkoriščali naši predniki, saj je bil les v preteklih stoletjih pogosto uporabljen kot konstrukcijski material za gradnjo hiš. Na to tradicijo smo v polpretekli zgodovini malce pozabili, kar se še danes kaže v negativnem mnenju tudi strokovne javnosti do lesene gradnje. A to mnenje se vse hitreje spreminja. Lesena skeletna gradnja povezuje tradicionalna vedenja s sodobnimi znanji gradbene stroke. Uporablja naravne materiale, katerih izdelava, vgradnja in tudi razgradnja minimalno vplivajo na okolje. In kar je še najpomembnejše, življenje v leseni skeletni hiši je varno, prijetno in zdravo.
