V prilogi Moj dom Stihlovi žagi zlate medalje nismo napovedali brez argumentov. Preizkusila sta jo dva profesionalna sekača, ki sta z njo pred sejmom in našo oceno podrla več kot 180 kubičnih metrov hlodovine. To pomeni, da sta jo preizkusila res temeljito, in tudi zaradi tega smo ponovno preverili našo oceno na dvojnem vztrajnostnem testu in več kot 13.000 posekanih in okleščenih kubičnih metrih hlodovine.

stilarca2.jpg

Dve žagi na preizkusu

Leta 2010 je to žago preizkusil naš stalni sodelavec Franci Zupančič in jo že nekaj mesecev pozneje kupil za svoje potrebe. Nekaj mesecev za njim si jo je omislil tudi njegov sodelavec Boštjan Nahtigal. Glede na to, da sta oba sekača žagi kupila zase, je bil test resnično nevtralen in še toliko bolj verodostojen. Ker ena sekaška skupina letno podre približno 6000 kubičnih metrov hlodovine, lahko mirno operiramo s podatkom, da je posamezna žaga Stihl 362 podrla vsaj toliko, če ne celo več kubičnih metrov hlodovine. Oba s to žago delata že več kot dve leti in glede na to, da morajo sekači žago menjati na približno leto dni, je tudi to zelo zgovoren podatek.

stilarca3.jpg

Žaga MS 362 je namenjena profesionalnemu delu. Priporočena dolžina njenega meča je 40 cm, to pa je dolžina, ki postaja najbolj priljubljena tudi med profesionalci. Seveda mora biti tudi dovolj močna, da je primerna za podiranje najdebelejših dreves, hkrati pa dovolj lahka in okretna tudi za klestenje. Da ni treba s seboj v gozd vlačiti dve ali celo tri motorne verižne žage.

Oba sekača imata torej žago MS 362, edino, kar je Franci Zupančič pogrešal ob nakupu, pa je bilo, da ni bila opremljena s sistemom za hitro zaustavljanje. Tega namreč takrat še ni bilo na trgu, danes pa je v ponudbi vseh pooblaščenih Stihlovih trgovcev (C-Q Stihl), a je taka žaga za slabih 40 evrov dražja od tiste brez sistema za hitro zaustavitev verige. Če odmislimo potrošni material, kot so meči, verige in filtri, je bilo treba pri prvi žagi še v garancijskem roku zamenjati elektroniko, pri drugi pa oljno pumpico. In to je bilo vse. Marsikomu morda ni jasno, kaj pomeni tako malo popravil, a treba je vedeti, da te žage delajo v najtežjih razmerah in pod polnimi obremenitvami vsak dan najmanj šest ur, in to skoraj vse dni v letu. Pri žagi Francija Zupančiča se občasno zatika ročica za uplinjač (čok), vendar je to manj moteča napaka, ki je drugi sekač pri svoji žagi ne opaža. Pa pojdimo po vrsti in predstavimo ugotovitve obeh sekačev.

Izboljšave 

Prvi vtis v roki pokaže, da je žaga 362 nekoliko težja kot 361. Dejansko je težja za 0,3 kg, a se razlika pri polni posodi za gorivo zmanjša na 0,2 kg, ker ima 362 pač nekoliko manjšo. Vseeno pa je to za sekače pomemben podatek, saj morajo žago pogosto daleč nositi.

stihec4.jpg

Pokrov motorja je v enem kosu, tako da tudi ob čiščenju filtra odpremo celega, kar pa je zaradi hitrih zaskočnih vijakov hitro in priročno. Pri 362 so vsi amortizerji kovinske vzmeti, medtem ko je pri 361 zadnji stranski amortizer gumijast. To je podrobnost, ki morda večine uporabnikov niti ne zanima, a če z motorno žago delamo pet dni na teden po osem ur na dan, potrebujemo žago, ki dobro blaži tresljaje. Vzmeti pri 362 so tudi na pogled bolj robustne kot pri 361. Oba sekača sta ugotovila, da so bolj zdržljive (pri MS 361 bi bilo zagotovo treba menjati najmanj en amortizer že po letu in pol), po občutku pa so tresljaji manjši predvsem pri nižjih obratih brez obremenitve, medtem ko razlike v tresljajih pri polnem plinu nista občutila. Razlog je preprost – tresljaji pod polnimi obrati imajo tako visoko frekvenco, da jih težje zaznamo, jih pa zagotovo pozneje, ko nas po delu bolijo roke. To sta poudarila oba.

Zračni filter je dvojni, zanimivo pa je, da je Franci Zupančič po nakupu žage MS 362 spremenil svoje navade. Dokler je imel motorno žago 361, je filter čistil vsak dan, sedaj to počne le vsak drugi ali tretji dan. Prav tako filtra ne čisti v bencinu, ampak ga le poškropi z odmaščevalnim sprejem in potem spere pod vodo, kar je po njegovih izkušnjah bolj učinkovito kot pranje z bencinom. MS 362 je namreč opremljena z novim sistemom predfiltracije, ki deluje tako, da vetrnica, ki ima za 1 mm globlje liste ter manj reber oziroma listov (le 15 namesto 19) kot pri modelu 361, večje delce odpihne na zunanji del pokrova, zrak za filtriranje pa se črpa skozi režo tik ob njeni osi. Ta sistem veliko prispeva k manjši porabi in tudi manjši emisiji. Če se ne motimo, je ta sistem predfiltracije Stihl prvič uporabil pri motorni profesionalni žagi MS 441.

Tudi hlajenje žage je zelo učinkovito. Žaga je serijsko opremljena z nastavljivo oljno črpalko (nastavitev sekača nista spreminjala) in dekompresijskim ventilom, na katera ni bilo pripomb, razen te, da je moral Tomaž Zupančič oljno črpalko zamenjati. Ampak zato so servisi in garancije.

stihlca5.jpg

Listi in preizkus plastike 

Oba sekača sta poudarila tudi prednosti Stihlovih listov, ki v vseh pogledih prekašajo konkurenco. Sestavljeni so iz treh plošč, olje pa proti konici meča prodira med ploščami in po verigi, tako da je mazanje dvojno in mazanje koleščka na koncu meča ni potrebno. Seveda ga je treba obračati zaradi enakomerne obrabe, vseeno pa zdrži bistveno dlje kot konkurenčni meči. Franci Zupančič je tako doslej zamenjal le pet mečev, pri čemer je moral enega zamenjati zaradi poškodbe ob prevračanju hlodovine.

Zanimiva je tudi žaga Tomaža Zupančiča, saj je eden najboljših dokazov trdnosti stroja. Mož ima namreč to nesrečo, da jo pogosto odloži na nepravo mesto, in nanjo se mu je že nekajkrat zvalil hlod. Plastični del njegove žage je zato polepljen z izolirnim trakom, kar pa ne vpliva na njeno funkcionalnost. Še taka žaga, tudi če bi bila železna, takih nezgod ne bi prestala brez posledic, pomembno pa je, da so poškodbe le na plastiki. Prav robustnost žage je ena izmed odlik, ki jo oba sekača postavljata na prvo mesto.

Poraba 

Oba sekača ugotavljata, da s polno posodo bencina z motorno žago 362 naredita le malo več kot s starejšim modelom 361. To se na prvi pogled ne sklada z zagotovili proizvajalca, da žaga porabi manj bencina kot podobni stroji brez sodobne tehnologije, a se odgovor skriva v podrobnostih tehničnih navodil. MS 361 ima namreč posodo za gorivo s prostornino 6,9 dl, MS 362 pa samo 6 dl, kar pomeni, da je v njej ob začetku dela 15 odstotkov manj goriva. Če dodamo še nekaj malega razlike, ki sta jo opazila sekača, lahko govorimo o za 20 odstotkov manjši porabi, in to ob delu pod polno obremenitvijo.

Če sklenemo. MS 362 je žaga s sodobno tehnologijo, izjemno robustna in z manjšo porabo, predvsem pa je občutna njena velika moč. In to je vsekakor tisto, kar potrebujejo profesionalni gozdni delavci in lastniki večjih gozdov. Štilarco v pravem pomenu besede. Z zlato ali brez zlate medalje. Ima pa naše zlato.