Vendar proizvajalci razvijajo in izpopolnjujejo tudi klasične materiale, tako da z različnimi dodatki dosežejo višjo kakovost, preprostejšo vgradnjo, boljše mehanske in druge lastnosti ter jim tudi podaljšajo obstojnost in hkrati že osnovnemu materialu za zidove izboljšujejo toplotnoizolativne karakteristike.
Temelji gradnje
Za temelje, plošče med nadstropji in nosilce se najpogosteje uporablja beton, vse bolj so priljubljeni montažni stropi (opečni ali iz ytonga), hiše pa se gradijo iz različnih opečnih zidakov in porobetona, potrebujemo še kritino za streho, toplotno izolacijo za zunanje stene in ostrešje ter hidroizolacijo za kletne prostore in balkone oziroma terase. S čim bomo gradili, se odločimo že med pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V dogovoru s projektantom natančno izberemo posamezne materiale. Novejši, kakovostnejši materiali niso vedno tudi dražji.
Beton
Navadni beton, ki je še vedno najbolj razširjen pri stanovanjski gradnji, je sestavljen iz cementa, vode in mineralnega agregata, drobljenega kamna ali rečnega proda. Primeren je za izdelavo temeljev, sten kleti, plošč med nadstropji in nosilcev. Treba mu je dodati veliko vode, zato je razmeroma porozen in manj obstojen, a kljub temu dovolj trden in trajen za individualno gradnjo. Pomembno pa je, da je kakovostno vgrajen in pravilno vzdrževan med osnovnim sušenjem (!), ki običajno traja osem dni. Betonskim tlakom je treba dodati armaturo iz jeklenih, steklenih ali plastičnih vlaken, ki povečajo trdnost in nosilnost.
V zadnjem času se tudi pri stanovanjski gradnji uveljavlja hitro sušeči se in samozgoščevalni beton. Osnovnim sestavinam so primešani cementoli, ki omogočajo hitrejšo vezavo cementa in vode, zato se beton hitreje strjuje. Njegova prednost je tudi ta, da pri vgradnji enakomerno zapolni kalup, v katerega ga vlivamo, tako da ne nastajajo zračni žepi. To pomeni, da takšnega betona ni treba dodatno zgoščevati z uporabo vibratorjev, ki iztisnejo zrak. Samozgoščevalni beton je bolj homogen, trden in trajnejši, je pa dražji od klasičnega.
Vse pogosteje se uporablja tudi lahki beton, ki ima manjšo težo. V njem je običajni agregat iz drobljenega kamna zamenjan z lahko ekspandirano glino, perlitom, vermikulitom ali žlindro. Primeren je za izdelavo talnih plošč, kjer obremenitve niso velike, saj ima manjšo nosilnost od klasičnega betona, ter za pripravo tlaka na terasah in balkonih. Njegova prednost je večja toplotna izolativnost.
Zidaki
V zadnjih letih so v opekarnah razvili tako imenovano termoopeko, ki ji dodajajo žagovino, pri nekaterih vrstah pa tudi papirni mulj. Med žganjem dodatki zoglenijo, na njihovih mestih pa nastanejo žepki, napolnjeni z zrakom. Tako so po navedbah izdelovalcev dosegli od 20 do 30 odstotkov boljše toplotnoizolativne lastnosti v primerjavi s klasično opeko, kar pomeni, da je treba vgraditi manj dodatne toplotne izolacije. Večji upor toploti so dosegli tudi z gostejšim satovjem v notranjosti. Poleg tega je takšna opeka poroznejša od običajne, zato je njena paroprepustnost večja, stalno pa se izboljšuje tudi dodatno oblikovanje opek, ki omogočajo preprostejšo in hitrejšo gradnjo.
Konkurenca glineni opeki so zidaki iz porobetona (v Sloveniji ytong). Njegove osnovne sestavine so kremenčev pesek, apnenec in voda, v zidaku pa je v porah ujet zrak. Zaradi tega ima odlične toplotnoizolativne lastnosti. Material je porozen in se preprosto obdeluje, kar omogoča hitro gradnjo. Zaradi sestave materiala je proizvodnja zelo natančna, zato dimenzije posameznih zidakov le minimalno odstopajo. To omogoča natančno zidanje sten, tako da dodatni debeloslojni ometi, s katerimi običajno ravnamo stene, niso potrebni. V veliki meri je natančen sistem gradnje iz porobetona tudi spodbudil proizvajalce klasične gradbene opeke, da so jim sledili.
Les
Zagotovo moramo v tem tekstu spregovoriti tudi o lesu, ki velja za najbolj ekološkega in naravnega. Seveda pa je treba upoštevati, da je pravih lesenih hiš le za vzorec. Če želite imeti popolnoma leseno hišo, mora biti stena zaradi zahtev po toplotni izolativnosti debela vsaj 22 cm. Druga zgodba pa so montažne hiše, pri katerih predstavlja les material ogrodja, stene pa so potem izolirane z različno izolacijo. Iz kamene ali steklene volne in tudi iz naravnih materialov, kot je na primer celulozna izolacija. Podobno velja za različne brunarice, pri katerih les sestavlja ogrodje in zunanje ter tudi notranje stene, vmes pa je praviloma izolacija, kar v bistvu temeljito spremni konstrukcijo hiše. Seveda so prednosti montažnih hiš tudi številne in nikakor na njih ne moremo in ne smemo gledati negativno. To je sodoben način gradnje, ki ga prednosti, kot sta hitrost gradnje in hitra možnost vselitve, postavljajo ob bok tradicionalni gradnji.
