Kaj je polimerna glina?
Največ ljudi pozna polimerno glino pod imenom FIMO, ki se je na trgu pojavila prva. Danes poleg FIMO poznamo več znamk, kot so SCULPEY, PREMO, CERNIT, PARDO, KATO.
Polimerna glina (polymer clay – glina, ker se gnete kot glina) je relativno nov medij za umetnost in obrt. To je v bistvu gnetljiva plastika, izdelana je iz PVC in mehčala. Je umetna snov, ki se odlikuje po preprostosti uporabe in se modelira tako kot npr. plastelin ali glina, vendar ima povsem drugačne lastnosti.
Plastelin je namenjen za otroško ustvarjanje in se ne strdi na zraku, niti se ne peče, glina pa se žge pri temperaturi okoli 1000 stopinj, za kar moramo imeti posebno peč. Polimerna glina postane trdna in neporozna pri žganju pri nižjih temperaturah (130 stopinj), za kar zadostuje že kuhinjska pečica. Polimerna glina je fantastičen medij, dostopen vsem, z neverjetno paleto izražanja v različnih ustvarjalnih tehnikah in načinih uporabe.
Polimerna glina se najpogosteje uporablja za izdelavo nakita, manjših skulptur, za izdelavo najrazličnejših okraskov ali pa za oblaganje in okraševanje predmetov, ki prenesejo temperaturo. Tako lahko na domiseln način polepšamo vaze, ogledala, okvire za slike, posodice, šatulje, celo kipce, lonce za rože in kaj podobnega.
Vrč svetovno znane oblikovalke Wande Shum
Zanimiva zgodba polimerne gline
Predhodnica polimerne gline je bakelit, ki ga je izumil dr. Leo Hendrick Baekeland leta 1907. Zgodba polimerne gline za modeliranje pa sega v leto 1939, ko je podjetnica, izdelovalka lutk Kaethe Kruse, iskala novo snov, ki bi bila lažja od obstoječega materiala. S to snovjo je njena hči eksperimentirala in leta 1954 razvila modelirni kit, ki je bil primeren tudi za razne ustvarjalne tehnike in ne zgolj za industrijo. Poimenovala ga je FIMOIK. Prvi dve črki je vzela iz svojega vzdevka Fifi, »mo« iz besedne zveze modelirna glina in »ik« iz besede mozaik, svoje najljubše tehnike. Leta 1964 je pravice pridobila družba Eberhard Faber, ki je izboljšala recept in FIMOIK poimenovala FIMO ter ga uspešno poslala na trg.
Danes se fimo prodaja pod krovnim imenom Staedtler. Na trgu so poleg modelirne mase FIMO CLASSIC, ki je primerna za bolj izkušene ustvarjalce, še FIMO SOFT, mehkejša masa, primerna tudi za začetnike, in FIMO EFFECT, masa s posebnimi učinki, v 72 različnih barvah, zaokrožuje pa ju širok izbor dodatkov, kot so tekoči FIMO, laki, kovinski prah, metalni lističi, šablone za odtis in orodje. Proizvajalci so razvili tudi prefinjene tehnike FIMO, kot so marmoriranje, millefiori, mokume gane, kalejdoskop in prelivanje, imitacije okrasnih kamnov, vtis patine itd.
Okrašena vaza v retroslogu
S polimerno glino, ki se najpogosteje uporablja za izdelavo nakita, lahko spremenimo tudi različne predmete tako, da jih »oblečemo«. Ker lahko kombiniramo različne tehnike in zaradi široke palete živih barv ter ker lahko delamo v etapah, imamo različne možnosti za uresničitev svoje domišljije. In čeprav je delo natančno in zamudno, bomo pri delu neizmerno uživali.
Kako spremenimo stekleno vazo s tehniko a la Klimt? Kaj potrebujemo:
– stekleno vazo,
– 25 zavitkov FIMO soft različnih barv,
– strojček za valjanje mase,
– pištolo extruder,
– rezilo,
– valjarček,
– dva kosa steklenih ploščic (ni nujno),
– kuhinjsko pečico.
– lak (ni nujno).
Vaza, visoka 50 cm, iz 3500 koščkov, ki jo je z veliko potrpežljivosti izdelala Zdenka Žužek.
Kako delamo?
1. Preden začnemo oblikovati, koščke FIMO dobro pregnetemo, da se masa zmehča. Oblikujemo večjo kroglico, jo sploščimo in spustimo skozi strojček za valjanje mase, da dobimo enakomerno ploskev. Pripravimo več barv.
2. Ko smo zvaljali barvne ploskve, iz njih s spodnjim delom extruderja izrežemo krogce. Krogce postavimo drugega na drugega in sestavimo nekakšen valj. Pazimo, da se izmenjujejo kontrastne barve.
3. Najprej z rokami in nato s kakšnim ravnim pripomočkom stisnemo valj skupaj, ga povaljamo in vstavimo v extruder. Kot nastavek uporabimo pravokotnik. Maso iztisnemo do konca. Dobimo dolgo kačico, ki jo razrežemo npr. na 10 cm dolge kose. Te položimo v kvadrat, npr. po 3 krat 3 cm, jih stisnemo, da se sprimejo skupaj, potem s posebnim rezilom razrežemo na debelino 3–4 mm. Več plošč skupaj povaljamo, da jih izravnamo na enako debelino.
4. Kvadrate prenesemo na vazo in pritisnemo ob steklo. Lepljenje ni potrebno. Tako oblečemo vso površino, tudi dno.
5. Končan izdelek postavimo v kuhinjsko pečico in pečemo pri 130 stopinjah približno pol ure. Lahko delamo tudi po etapah, ker se pri pečenju modelirna masa sprime z že pečeno maso. Pečico potem dodobra prezračimo in pomijemo z detergentom.
6. Lakiranje ni potrebno, masa je trdna in neprepustna.
