Spremljevalno moštvo je malo nazdravilo kar pod skakalnico. Kaj so počeli fantje, ne vem, ker se ne vtikam v njihovo zasebno življenje. Ko sem zjutraj srečal Prevca, ko se je odpravljal navijat za Tino Maze na kombinacijski slalom, mi je dejal le, da je sladko spal. Najlepši del včerajšnjega dne je bila podelitev kolajne v Sočiju. To je bil trenutek za uživanje, ki ti da energijo, da se spopadeš z novimi izzivi.
Kakšni so vtisi po prespani noči?Enaki kot takoj po tekmi. Čutim veliko olajšanje. Ves trud, ki smo ga vložili od poletja, je bil poplačan. Čez poletje je bilo veliko odrekanja, pritisk javnosti je bil velik. Kolajna na olimpijskih igrah je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi tekmovalcem in trenerjem.
Je bil na vas velik pritisk pričakovanj glede na dosedanje uspehe v sezoni?Sam ga nisem čutil, bolj so ga tekmovalci. Marsikateri je dvomil o našem sistemu dela. Nekateri so se umaknili na trening, mi ne izpuščamo tekem. Odhod v Saporo je bil zadetek v polno, saj sta Prevc in Damjan z zmagama dobila krila.
Na katere gumbe ste pritisnili, da je Prevc prav na tekmi naredil najboljše skoke, potem ko se na treningu nikakor ni spoprijateljil s skakalnico?Peter je znan, da potrebuje več časa. Je kot dizelski motor. Trening je trening, a pomembna je tekma, ko je malo stopil po gasu.
Kaj ste dejali Prevcu med odmorom, potem ko je imel po prvi seriji bron?Le stavek ali dva. Ko tekmovalcu gre, je bolje, da ga pustiš pri miru, kot da ga posiljuješ z različnimi mislimi.
V senci kolajne sta ostali deveto mesto Damjana in 26. Tepeša.Čestitke Jerneju za odlično uvrstitev. Jurij je naredil en odličen skok zanj na srednji skakalnici ter enega povprečnega, kakršnih jih je bila večina.
Kako ste doživeli poškodbo Robija Kranjca?Prva noč je bila zelo težka in dolga, ko sem neprestano premleval, kaj bi Robi lahko dosegel tudi na manjši skakalnici. Upam, da bo čim prej okreval, ker bi bilo z njim v nadaljevanju precej lažje. Pred nami je še veliko izzivov do finala marca v Planici.
Olimpijski prvak Kamil Stoch je letel v svojem razredu. S Poljaki ste bili celo sosedje na treningu.Vprašal sem Poljake, kaj so mu dali za jesti. Resnično je odstopal. A Peter ima še rezerve v letu. To, da smo v olimpijski vasi trenirali skupaj na razdalji 40 metrov, je bilo golo naključje, a očitno recept za uspeh.
Kot selektor na vsaki veliki tekmi sezone osvojite kolajno.Ker nam to uspeva že tretje leto, smo dobri zbiralci. Upam, da še ni konec v Sočiju in gremo optimistično naprej. S prvo kolajno smo izpraznili del bremena v nahrbtniku. Čestitke celotnemu spremljevalnemu moštvu – trenerjema Janiju Grilcu in Nejcu Franku, atletskemu trenerju Matjažu Polaka in obema fizioterapevtoma Urbanu Jarcu in Urbanu Komacu.
Kako doživljate olimpijske igre v Sočiju?Čas teče zelo hitro. Danes imamo kondicijski trening v fitnesu, nato se selimo na trening na veliko skakalnico, ki je za vse popolna neznanka, saj na njej ni skakal še nihče. Če je resnično podobna tisti v Almatiju v Kazahstanu, je to kot naročeno za Slovence.
