Glavnino daleč najglasnejših sta prispevala dva avtobusa navijačev iz Besnice in z Bleda. Zdelo se je, da je Toblach v kranjskogorski soseščini in ne pri zadnjih slovenskih kozolcih ob izviru Drave pod Tremi Cinami. Že v kvalifikacijah so Višnarjeva z drugim, Fabjanova s tretjim in Čebaškova s 17. časom znova odtekle spodbudno. V četrtfinalu je zadnja potem le za eno samo stotinko sekunde zgrešila uvrstitev v polfinale. Po spletu naključij bi se potem vse tri skupaj znašle v isti skupini. Višnarjeva je bila naposled v »slovenskem« polfinalu močnejša in se po dveh dneh manj kot treh letih (Ribinsk, februar 2011) znova uvrstila v veliki finale šesterice.
Fabjanovi, čeprav je odtekla taktično odlično, je zmanjkalo moči za odločilni finiš. »Glede na moje počutje je dosežek vrhunski,« je bil prvi komentar Besničanke, tretje na Poljskem pred dvema tednoma. »Precej težav sem imela že v kvalifikacijah, čeprav je bil čas odličen. Po četrtfinalu sem bila že tako izčrpana, da sem s težavo pripešačila do garderobe. Polfinale sem glede na vse še dobro odtekla. Vzrok slabšega počutja je učinek prihoda s treninga na veliki nadmorski višini. Drugi in tretji dan prihoda v dolino sta lahko najbolj kritična. Upam, da je to vzrok slabemu počutju,« je malce skrbelo Vesno Fabjan, saj se še kako zaveda, da bo že v torek, 11. februarja, njena tekma kariere. V luči te tekme poudarja: »Toblach slovi kot težka tekma, s tremi vzponi. Tu so bile vse najboljše z Marit Bjoergen vred. To je bila zadnja tekma pred dnevom D. In praviloma nikoli ni dobro biti na tej zadnji tekmi čisto spredaj. Je pa lepo, da smo vse Slovenke zraven najboljših. In še Nika Razinger pride. Če smo zraven, je možno vse.«
Veliki finale šesterice ob Višnarjevi z zasedbo skoraj ne bi mogel biti bolj izboren. Ob Blejki so tekle vodilni sprinterki te in pretekle sezone, Nemka Denise Herrmann in Američanka Kikkan Randall, ter Norvežanke, najhitrejša iz kvalifikacij Ingvild Oestberg, zmagovalka Rogle Maiken Caspersen Falla in seveda kraljica Marit (pritekla je že 84. in 85. zmago v svetovnem pokalu), ki je dan prej premočno slavila tudi na deset kilometrov klasično (Čebaškova 41. in Jezerškova 48. mesto). »Čeprav zadnje dni zaradi blažjega prehlada nisem toliko vadila, nisem imela težav. Imela sem občutek, da sem močna, da sem jim konkurenčna, le pri taktiki še ne,« je naštevala Višnarjeva, ki je predvsem na ovinkih tekla po daljši zunanji liniji skoraj mimo hotela Santer.
»To me najbolj jezi. Prepozno sem se začela bojevati za dobro izhodišče v koloni, po zunanji strani pa jih ni mogoče prehiteti. Posnetek sprinta bom še posebno analizirala, da se kaj novega naučim. Le kaj bi bilo, če bi znala tako perfektno odteči kot Ola. Saj mi je svetoval kot že velikokrat prej, a meni morajo stvari trikrat povedati. V Sočiju je podobna proga, dobra plat je, da bomo zgodaj prišli na prizorišče in do 11. februarja zadeve naštudirali,« ima Blejka pripravljen načrt za Krasnajo Poljano.
