Razlog, da banke niso dobile povrnjenih kreditov, je v tem, da so kreditojemalci dobili denar, ga porabili, potem pa ga niso bili sposobni vrniti oz. ga v manjšem številu niso želeli. "Zavedati se moramo, da je posamičen največji dejavnik bila kriza, so pa tudi drugi dejavniki," je pred člani komisije, ki želi ugotoviti, kdo je kriv za potrebo po sanaciji bank z denarjem davkoplačevalcev, dejal Medja.

Med dejavniki, ki so pripeljali do neodplačanih kreditov, je poleg krize naštel še nepravilen sistem upravljanja s tveganji, večje ali manjše kršitve internih pravil in postopkov ter v približno desetini primerov prevare. "To niso izključujoči dejavniki, v enem slabem kreditu so lahko navzoči vsi štirje," je dejal.

Medja: nekateri krediti bi se poplačali, če ne bi bilo krize

Če krize ne bi bilo, bi morda nekateri od teh kreditov po Medjevih besedah verjetno bili poplačani, pa čeprav je nanje vplival dejavnik kršitev internih pravil, sum kaznivih dejanj ali nepravilnega procesa.

Medja, ki je predsednik uprave NLB od septembra 2012, je povedal, da večina slabih kreditov v NLB izvira iz obdobja pred letom 2006 ter iz leta 2007, nekaj pa tudi iz leta 2008. Trenutno vodijo pregled poslovanja z 200 največjimi neplačniki, ki imajo več kot 2000 posamičnih kreditnih poslov. To po njegovi oceni predstavlja več kot polovico vseh izgub NLB.

Kjer so ugotovili sume prevar in kaznivih dejanj, so pristopili h kazenski ovadbi, odločili tudi za odškodninske tožbe, je povedal. Iz NLB so ravno v sredo sporočili, da so organom pregona v obravnavo podali 32 primerov sumov kaznivih dejanj, zoper tri osebe pa so vložili tudi odškodninske tožbe.

Kjer so zaznali sum kaznivih dejanj, so kazenske ovadbe vložili tudi v NKBM. Predsednik uprave Aleš Hauc je povedal, da so takoj po njegovem prihodu na čelo mariborske banke v aprilu 2012 uvedli forenzično revizijo. Zanjo se sicer niso odločili zaradi nepravilnosti v banki, pač pa v želji ugotoviti dejansko stanje, na podlagi rezultatov pa so sprožili določene postopke.

Tudi Hauc večino vzrokov za slabe naložbe vidi gospodarsko krizo

Tako kot Medja je tudi Hauc ocenil, da večina vzrokov za slabe kredite izhaja iz finančne in gospodarske krize, analize pa so pokazale tudi na pomanjkljivo skrbnost in upoštevanje predpisov pri odobravanju kreditov. "Lani smo kreditne odbore povsem prenovili z ljudmi, ki so prišli od zunaj," je povedal.

Hauc si bo prizadeval, da se ta agonija ne bo več ponavljala. To pa je mogoče po njegovih besedah doseči s tem, da se temeljito prenovijo poslovni procesi ter onemogoči samovoljo posameznikov in vplive interesnih skupin. A tudi, če vse kaže na čudovito poslovanje podjetja, se lahko nekaj zalomi, je nakazal, da pojava slabih kreditov ni mogoče povsem izključiti.

Tako Hauc kot tudi predsednik uprave Abanke Jože Lenič sta dejala, da banke niso bile pripravljene na poslovanje v okolju finančne in gospodarske krize. "Nobena banka v konjunkturi verjetno ni pripravljena na poslovanje v krizi," je dejal Hauc in dodal, da do največ slabih kreditov običajno pride ravno v času konjunkture, ko verjetno pozornost in potrebna skrbnost popusti. Lenič pa je dodal, da so bili v konjunkturi standardi odobravanja kreditov nekoliko zrahljani.

Medja: V NLB je veljalo prepričanje, da ne more iti nič narobe

Lenič, ki je predsednik uprave Abanke od januarja 2011, nima informacij, da bi bil kakšen kredit odobren na podlagi političnih pritiskov. Dokazov o tem nima niti Hauc, ki pa je slišal govorice na to temo. "Veliko ljudi mi je govorilo o pritiskih na prejšnjo upravo, a to so le govorice," je dejal, Matevž Frangež (SD) pa je spomnil, da so vse dosedanje priče zavrnile obstoj takšnih pritiskov v preteklosti.

Medja, ki je bil v tistem času zaposlen v manjši banki v tuji lasti, je še povedal, da je v NLB kot največjem igralcu na trgu veljalo prepričanje, da ne more iti nič narobe. Spominja se, da so stranke hodile od banke do banke, kredit pa vzele pri tisti, ki je najmanj spraševala. "Morda so pisali kreditne predloge samo zato, da so bili, niso pa preverjali, ali je projekt zdrav," je dejal.

Po dveh urah je moral Medja zaradi službenih obveznosti sejo zapustiti, zato se bo njegovo zaslišanje nadaljevalo na eni prihodnjih sej. Je pa pred tem odgovoril Ivanu Hršaku (DeSUS), zakaj je NLB iz poslopja DZ umaknila bankomat. Bankomat ni bil dobičkonosen, je povedal in poslancem predlagal obisk 250 metrov oddaljene poslovalnice NLB. Vendar Hršak z odgovorom ni bil zadovoljen in je napovedal, da se bodo morda o postavitvi bankomata dogovorili s kakšno drugo banko.

Zaslišanje Aleša Hauca se je končalo.

12:48 Hauc: Banka vedno gleda celotno skupino vezanih oseb.

Se je poslovne načrte obravnavalo posamezni ali v kontekstu celotne skupine vezanih oseb, kot so holdingi Zvon I ali Zvon II.

12:46 Hauc: Smo. NKBM je že pred gospodarsko krizo poskušala v dobri veri zniževati izpostavljenost. S prihodom gospodarske krize pa se je znašla v situaciji, ki banke v teh položajih doletijo. Banka je nato poleg kreditojemalke postala tudi sanator teh podjetji.

V kolikor investitor pride na banko, predstavi poslovni načrt. Banka, ki kredit ponudi, pregleda poslovni načrt in seodloči. Je banka strokovno pregledovala poslovne načrte slabih naložb?

12:42 Hauc: Kolikor vem, tega nismo počeli.

Ste KPK pošiljali dokumentacijo?

12:32 Hauc: Veliko reči sem slišal o poskusih političnega pritiska na moje predhodnike, a to so zgolj govorice. To je vprašanje za moje predhodnike. Sam poleg namigov nimam nobenih konkretnih dokazov.

12:28 Hauc: Lastnik (to je Republika Slovenija) lahko glede tega poda zahtevo. To ne more biti naša odločitev, temveč odločitev lastnika.

Ob odhodu nekdanjega predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča je bila njegova odpravnina 70 tisoč evrov. Je vaša uprava preučila merila, ki so privedla do visokega izplačila, čeprav poslovni rezultati niso zrcalili prave kondicije banke?

12:22 Hauc: O slabih naložbah v sklopu projekta KBM bi morali spraševati mojega predhodnika. Z našim prihodom smo pričeli hitro ukrepati, da bi zaščitili banko.

12:22 Hauc: Zgodba, ki je kasneje postala del KBM projekta, je že pred sodišči. Gre za primer, ko smo najhitreje ukrepali, da bi zaščitili interese banke.

Med projekti slabih naložb v NKBM izstopa Zadar projekt. Kaj ste storili glede projekta?

12:00 Hauc: Pri nas je bil problem določene skupine ljudi, ki je imela vzvode v slovenskih bankah in je bila predolgo na poziciji. 

11:53 Hauc: Problem današnjega kreditiranja je tudi, da potrebujemo gospodarsko oživljanje. Banke so skeptične do gospodarstva.

11:45 Hauc: Predsednik uprave banke se lahko dobiva z vsemi ljudmi, če je po naravi odporen na pritiske. Korporativna kultuira v Sloveniji se je že začela spreminjati na bolje. V mojem mandatu nisem noživel nobenega pritiska za odobritev kredita.

11:38 Hauc: Zadali ste si (komisija) ogromno delo, ki dvomim, da ga boste v času mandata zaključili. Predlagam, pridobite sodno odredbo, za celovitejšo diskusijo. Bančna tajnost je najvišja instanca. Če dobite te odredbe, kar vam želim, potem ni več nobenih ovir za globjo razpravo.

11:30 Hauc: Z Banko Slovenije sodelujemo zelo dobro. Velikokrat se videvamo. 

11:27 Hauc: Banka kredit v vsakem primeru vsebinsko zavaruje. Mejnice v naši praksi še niso tako uveljavljene, da bi zagotavljale sistem zavarvanja. Odobravanje kreditov brez vsakega zavarovanja? V to močno dvomim.

11:25 Hauc: Kot predsednik uprave se ne vključujem v kreditne odbore. Zaposlili smo kompetentne ljudi za to.

11:22 Hauc: Zaupati moramo ljudem, s katerimi delamo. 

Ukrepi za neponavljanje zadev iz preteklosti?

11:17 Omejili smo pooblastila ključnim odločevalcem v banki. Uvedli ostrejši nadzor pri odobravanju novih poslov, zunanja revizija.

Kdaj so slabi krediti nastali?

10:14 Hauc: Težko je opredeliti kdaj, že zaradi dinamike kreditov. Največ (po statističnih podatkih) pa seveda v času gospodarske konjunkture. Pozorost in skrbnost takrat popusti.

Vzroki za slabo poslovanje NKBM?

11:13 Hauc: Večina jih izhaja iz finančne krize. Pa tudi postopki pri odobravanju kreditev niso bili v skladu z notranjimi postopki. Ljudje niso bili pripravljeni na pogoje poslovanja v okoliščinah finančne krize.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

10:53 Medja: Če gospodarske krize ne bi bilo, bi bili nekateri od kreditov lahko poplačani.

Seznami, na katerih so navedena imena, ki so denar odpeljala v bančne oaze?

10:45 Medja: Če se po časopisju piše, da so v upravi banke vedeli za to, potem je to napačno. Jaz tega ne vem, verjamem, da tudi moji sodelavci ne. 

V DZ je bil nameščen bankomat. Ta naj bi bil odstranjen, ker je na njem bilo premalo transakcij. Virant je vztrajal, da naj ostane, pa ga je NLB vseeno odstranil. Vaše mnenje?

10:13 Medja: Gre za vprašanje profitabilnosti banke v prihodnosti. Izguba je naša odgovornost vsej javnosti. Čudi me, zakaj ne bi zaposleni v DZ obiskali 200 metrov oddaljene bankomate, ki se nahajajo v enih najlepših prostorov naokoli (v NLB stavbi). Tisti bankomati namreč so profitabilni.

Snemanje sej v banki?

10:01 Medja: Ljudje se ne bi več odločali, temveč bi se skrivali. Zapisnik je dovolj za beleženje različnih mnenj.

10:00 Medja: Integriteto v banki je potrebno zagotavljati na dva načina. Z nadzori in z izobraževanjem ( s tem ko najameš prave ljudi). To je, kar moramo mi v banki narediti.

09:55 Medja: Naše sodelovanje s preiskovalnimi organi je dobro. V medijih je bilo to področje prenapihnjeno in ni odražalo pravega stanja.

Prej ste bili zaposleni v zasebni banki v tujem lastništvu. Razlike?

09:46 Medja: prejšnja banka je imela zelo razpršeno premoženje. Čisto drug sistem korporativnega upravljanja. Največja razlika je bila v upravljanju s tveganji, v procesih, sistemih. Kako podrobno se nadzoruje skupino. NLB je bila vedno dominanten igralec na tem trgu. Kultura v NLB je bila v smislu "nedotakljivosti", da ne more iti nič narobe. Moj prejšnji deloddajalec je deloval na principu dobrega dela s strankami. Čeprav je potrebno priznati,da je v NLB združenih nekaj največjih znanj in kompetenc.

Sodelovanje z Banko Slovenije?

09:41 Medja: Sodelovanje bi opisal kot izjemno obsežno, transparentno, tesno, pozitivno. Izvajajose se redni sestanki, revizije. Vzpostavlja se tudi osnova za nadzor s strani ECB. Ta vez se bo samo še okrepila.

09:36 Medja: NLB ima več kot 10 hčerinskih družb. To število želimo zmanjšati. Te družbe (ki niso banke) niso bile zavezane h bančnim regulativam. V teh družbah je prišlo do povečanj kreditnih izpostavljenosti. Ugotovili smo, da je bilo tu kar veliko izgub. 

Ko smo mi prišli v upravo, smo določili njihov nov nadzor. Že zelo zgodaj (v prvi polovici 2013) smo določili v katerih poslovnih odločitvah morajo dobiti odobritve s strani centrale.

09:29 Medja: Po mojem mnenju je predvsem zatajil sistem (glede spoštivanja pravilnikov). Zakaj nismo že prej odkrili kršitev pravilnikov? Ker se jih takrat ni toliko iskalo.

09:27 Medja: Pri notranjih revizijah sem videl, da so bila določena priporočila dana glede sistematičnih kršitev. Za zunanje nadzorne organe pa nimam ocene. 

Glede včerajnjih ovadb in odškodninskih tožb - nanašajo se na različne dogodke. V nekaterih primerih se nanašajo na zunanje stranke, v nekaterih pa na bivše sodelavce. Mislim, da ni primera, da bi bil nekdo od teh še v hiši. Če je kdo bil v upravi, tega ne komentiram.

09:17 Medja: Vzrok izgub v banki so posledica tudi pomanjanja znanj, ni bilo dovolj učinkovitih sistemov nadzora.

09:15 Medja: Najpomembnejši dejavniki za slab portfelj posojil so štirje: finančna kriza, neustrezen sistem politik in sistemov upravljanja s tveganji, kršitev internih pravil in postopkov, prevare.  

09:10 Medja: V banki izvajamo sistematičen pregled z 200 komitenti, ki imajo preko 2000 posamičnih poslov. Ti verjetno predstavljajo več kot polovico vseh izgub. Pri vsakem smo se odločili, da bomo pogledali najmanj 70 odstotkov kreditnih poslov.

09:09 Medja: Velika večina izgub od leta 2009 izhaja iz slabitev kreditov, ki so bili pred tem odobreni. 

09:07 Medja: Cilj uprave NLB je vedno bil, da bo ta ponovno postala uspešna institucija. Iskreno si prizadevamo tudi za uspešno izvedeno preiskavo.