Odločitev vlade, da lahko Holding Slovenske elektrarne (HSE) nadaljuje projekt gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), bo najmanj do konca desetletja pomembno zaznamovala slovensko energetiko. Države tako ne čaka le finančna sanacija HSE, ki bo potreboval tudi dodatni kapital, ampak več drugih odločitev. Najprej, ali in katere druge projekte bo žrtvovala na oltarju TEŠ 6, nato še o novi strategiji domače energetike za prihodnjih petnajst let.
Za zdaj ključno vprašanje je, kolikšno izgubo bo po zagonu 1,45 milijarde evrov vrednega bloka 6 od jeseni prihodnjega leta proizvajala TEŠ. Da bo ta poslovala v rdečih številkah, je ob trenutnih cenah električne energije v Sloveniji, ki se gibljejo od 47 do 50 evrov, domala neizbežno. Še leta 2012 je povprečna prodajna cena električne energije iz TEŠ znašala okoli 69 evrov na megavatno uro. Po zadnjem veljavnem investicijskem načrtu bi lastna cena električne energije novega bloka ob zagonu znašala 67 evrov, že v drugem letu obratovanja pa 75 evrov. Izguba, ki jo bodo ustvarili v Šoštanju, bo tako ne glede na režim obratovanja znašala nekaj deset milijonov evrov na leto, in to v času zgodovinsko nizkih vrednosti kuponov CO
2
.Cenejši premog za TEŠ > večji problemi za Medveda
Res je, da lahko v TEŠ, ki jo vodi Peter Dermol, minus vsaj poskušajo oklestiti. Izguba, ki jo bodo ustvarjali, bo namreč odvisna od treh dejavnikov. Najprej od razmer na trgih v Evropi, kjer je dolgotrajni cikel nizkih cen močno zmanjšal število investicij v nove proizvodne objekte. Drugi dejavnik so prihranki v TEŠ. Te bi potencialno lahko ustvarili s trajnim zaprtjem vseh preostalih enot. Ne le bloka 4, ki ga bodo tako ali tako ugasnili, ampak tudi bloka 5, katerega remont je TEŠ leta 2010 stal 16 milijonov evrov, in obeh plinskih turbin. Kot smo razkrili, so v TEŠ z njimi samo petih letih pridelali okoli 60 milijonov evrov izgube. V tem primeru bi v Šoštanju, kjer so ves čas zatrjevali, da bo projekt TEŠ 6 ohranil delovna mesta, morali zmanjšati število zaposlenih. Prav tako ni znano, koliko bi stalo zapiranje bloka 5.
Tretji in ključni dejavnik je lignit. TEŠ je tako leta 2012 od Premogovnika Velenje odkupil za 130 milijonov evrov premoga, in to po ceni 2,71 evra za gigadžul. Če bi ta znašala 2,25 evra, kot predvidevajo vsi načrti za TEŠ 6, bi v Šoštanju že leta 2012 prihranili več kot dvajset milijonov evrov. Ta denar so tako upravljalci domače energetike očitno podarili premogovniku. Če bi v Velenju TEŠ zdaj vrnili uslugo in ceno lignita v prvih letih obratovanja znižali na denimo dva evra za gigadžul, bi v Šoštanju v treh letih skupaj prihranili okoli 30 milijonov evrov. Z njimi bi lahko sami pokrili vsaj del izgub, ki bi jih ustvarili z obratovanjem, in zmanjšali tveganje, da bi Evropska investicijska banka (EIB) unovčila 440 milijonov evrov državnih poroštev za TEŠ 6.
Preživetje TEŠ odvisno od Dravskih elektrarn
A za HSE je reševanje Premogovnika Velenje očitno pomembnejše od tveganj za državni proračun. Vsakršno nižanje cene premoga bi namreč odprlo pandorino skrinjico finančnih težav premogovnika. Ta se je z bankami upnicami že pred časom pogajal o reprogramu okoli dvajset milijonov evrov posojil. Družbi Milana Medveda likvidnostne težave že zdaj, ko TEŠ lignit odkupuje po ceni, krepko višji od tiste v načrtih za blok 6, s premostitvenimi posojili rešuje HSE. In prav tu se skriva največja potencialna škoda vladne odločitve o zeleni luči TEŠ 6: to je namreč prižgala, ne da bi dokončno izvedela, kolikšna bo sploh cena, ki jo bodo v Šoštanju plačevali za premog. Ta po naših informacijah zagotovo ne bo znašala 2,25 evra na gigadžul, ampak bo precej višja.
Obstoj HSE bo tako v prihodnjih letih skoraj izključno odvisen od trgovanja z električno energijo, pri katerem obstaja nevarnost, da bi lahko (pre)visoka zadolženost skupine (okoli 1,1 milijarde evrov) znižala voljo bank do izdaje garancij, in Dravskih elektrarn. Mariborska hčerinska družba je namreč z lastno ceno (okoli 25 evrov za megavatno uro) trenutno edina, ki tudi v zaostrenih razmerah na trgu z električno energijo ustvarja dobiček. Že zdaj je HSE z denarnim tokom Dravskih elektrarn na veliko financiral naložbo v TEŠ 6, nazadnje decembra z desetimi milijoni evrov, ki jih je poplačal Alstomu, dobavitelju tehnološke opreme za TEŠ 6.
Naložba v TEŠ 6 je že zdaj upočasnila tako gradnjo elektrarn na spodnji Savi, ki bi jo moral HSE podpreti z novim kapitalskim vložkom v projektno podjetje HESS, kot priprave na projekt srednjesavske verige. Četudi se bo HSE v prihodnjih letih očitno spremenil v projektno podjetje za financiranje TEŠ, je vprašanje, ali bosta država in Sod v pomoč pri tem prisilila tudi Gen Energijo, lastnico slovenske polovice Jedrske elektrarne Krško (JEK). Tudi ta ima zaradi razmer na trgu in višje lastne cene nuklearke, ki je vedno bliže tržni, vse več skrbi. Morebitni večji vložek v sanacijo HSE in TEŠ, ki se mu direktor Martin Novšak že več let upira z vsemi štirimi, bi lahko ogrozila tudi več načrtovanih naložb v Posavju. Med drugim tudi zamenjavo treh plinskih blokov v Termoelektrarni Brestanica, ki je pomembna za zagotavljanje terciarne regulacije elektroenergetskega sistema.
