Slovenija je bila med državami pobudnicami ves čas med vodilnimi v zbiranju podpore, večinoma tudi najboljša med vsemi državami članicami EU. Poleg Slovencev so se posebej izkazali Hrvati, kljub mnogo kasnejšemu začetku (EU so se, kot je znano, pridružili šele 1. julija lani) in predvsem Bolgari, ki jim je uspelo prepričati velik delež svojih državljanov v smiselnost UTD.
Vendar na koncu uspeh pobude ni bil zavidljiv. Od pričakovanega vsaj milijona podpornikov so jih pobudniki zbrali 285.042.
Zofijini ljubimci, društvo za razvoj humanistike iz Maribora, ki so bili zadolženi za promocijo UTD, ob tem poudarja, da je zbrano število v primerjavi z zahtevo malo, a vendarle nezanemarljivo.
UTD ni sistem, ampak orodje, ki nam kupuje čas
Najuspešnejša je bila Bolgarija, ki je zbrala 32.006 podpisov ali kar 237 odstotkov več, kot je bilo potrebnih za njeno uvrstitev med sedem obveznih držav, ki sodelujejo v pobudi. Slovenija je bila z 9.255 oziroma 154 odstotki minimalno zahtevane kvote podpisi naslednja, sledila pa je Hrvaška z 12.104 podpisi oziroma 135,5 odstotki zahtevanega minimuma. Uvrstitev med najuspešnejše države so dosegle še Belgija, Estonija in Nizozemska.
Slovenci razumemo demokracijo
V Sekciji za preučevanje in promocijo UTD dodajajo, da so zelo zadovoljni z odzivom Slovencev. »S tem nismo dokazali le, da razumemo demokracijo na evropski ravni, ampak predvsem, da podpiramo dejanske družbene spremembe, usmerjene v izboljšanje splošne blaginje prebivalstva in da je prav UTD lahko eno od bistvenih orodij za doseganje tega cilja.«
»Zato četudi pobuda ni uspela tako, kot smo si vsi želeli, smo se v Sekciji za UTD na nedavnem srečanju v Ljubljani odločili, da bomo sestavili lastno, neodvisno listo UTD in, če nas boste Slovenci s podobnim žarom, kot ste ga pokazali pri sprejemanju ideje UTD s podpisovanjem evropske državljanske pobude, podprli tudi pri prizadevanjih za kandidaturo, bomo sodelovali tudi na bližnjih volitvah v Evropski parlament.«
