»Na zmagovalnih stopničkah je zelo lepo. Kot vedno.« Tako je Jakov Fak opisal občutke po prvi uvrstitvi na zmagovalni oder v sezoni 2014 na včerajšnji zasledovalni tekmi v Ruhpoldingu. Z drugim in sobotnim četrtim mestom je na najlepši način potrdil, da si je po nizu težav s poškodbo rame in preboleno virusno okužbo opomogel in je znova sposoben največjih dosežkov. Slab mesec pred začetkom olimpijskih iger ga je dvakrat premagal le Emil Hegle Svendsen, v soboto sta bila vmes še Rusa Alex Volkov in Evgenij Ustjugov.
»Če Svendsen ne bi bil tako dober, bi bil nekdo pred njim, tako pa ni bil,« je Fak pripomnil o nepremagljivem Vikingu po zasledovalni tekmi v svojem malce ironičnem slogu. Svendsen je namreč vpisal že 35. zmago v svetovnem pokalu, s čimer je za kraljem Bjoerndalnom (93) in Francozom Poireejem (44) že tretji na večni lestvici. In prav Svendsen in Fak sta na najbolj nazoren način dokazala svoje šampionske kvalitete. Oba sta zadela vseh dvajset tarč, kar je Norvežanu uspelo celo prvič po skoraj štirih letih. Ob tem pa sta zasledovanje vzela zelo taktično. Nihče od njiju ni divjal v smučini (oba okoli trideseti čas teka), čeprav sta med najboljšimi, velikokrat tudi najboljša tekača. Svendsen je vso tekmo ohranjal vodstvo z naskokom desetih do dvajsetih sekund. No, finiš bi bil lahko bolj napet kot končnih 18 sekund, če ne bi Fak v zadnjih kilometrih padel.
»Ja, lahko bi rekli, da se je ta tekma dobivala z glavo, toda treba je vedeti, da jo je treba najprej narediti s telesom, da potem pride do izraza tudi glava. Se je pa prav v tem pomenu na tokratni tekmi videla razlika, ki kaže dodatno kakovost,« je pripomnil, zavedajoč se svoje vrline za najbolj stresne trenutke velikih tekem. Bivši svetovni prvak pravi, da je v Ruhpoldingu, kraju zanj srečnega imena, tekmoval zelo sproščeno. Lepi spomini niso bili breme. »Zakaj bi kompliciral in si oteževal zadeve? Čim bolj enostavno je treba dojemati vse. Prideš na tekmo, in če vse dobro uspeva, je zelo lepo in pride tudi dober rezultat.«
Po sobotni tekmi, ki je bila sploh njegova prva uvrstitev med deseterico v sezoni, je še tožil, da se v smučini ne počuti najbolje, čeprav so analitični tekaški časi kazali drugače, saj je bil med deseterico najhitrejših. »Prav na zadnjem, četrtem strelskem postanku se je to najbolj poznalo, ker mi je za bolj mirno streljanje primanjkovalo moči,« je razčlenjeval del nastopa na sobotni starodobni dvajsetki. Zgrešil je šestnajsto tarčo dneva.
Najbolj pozitivna plat Ruhpoldinga poleg samozavesti je tek. In prav to je, teoretično dokazano tudi v diplomski nalogi kolega Klemena Bauerja (v soboto 49. mesto, štiri zgrešene tarče, 25. tekaški čas, v nedeljo 55. mesto), glavni in najpomembnejši detajl, ki obeta za pomembnih naslednjih štirideset dni. Ob Faku so bili najhitrejši Rusi Mališko, Ustjugov in Šipulin, Nemec Böhm, Šveda Lindström in Ferry, Avstrijec Landertinger, Latvijec Rastorgujevs ter Norvežani brata Bö in Svendsen. Ni nikakršno naključje, da so to ob odsotnih Francozu Martinu Fourcadu in legendi Oleju Einarju Bjoerndalnu najboljši biatlonci sezone in bodo zagotovo največji favoriti za kolajne v Sočiju.
Fak si predvsem želi, da še naprej ostane zdrav. »Nimam razloga biti zaskrbljen. Če bom odšel na naslednje tekme, bom le užival. Ostalo me ne zanima,« pravi in preseneti, da še razmišlja o nastopu v Antholzu ta teden (sprint, zasledovalno, štafeta), zadnjem pred Sočijem. No, tudi Svendsena v Italijo ne bo. »Mogoče te tekme izpustim. Sedaj imam en dan časa za razmislek, ali bi bolj koristil dober počitek in trening ali tekme. Odvisno bo od mojega počutja, želje po tekmovanju. Predvsem moram poslušati svoje telo. Dovolj sem star in izkušen, da se odločam tudi o takih stvareh. Veliko sem se naučil tudi iz preteklih težav. Moje razmišljanje je malo drugačno od preostalih,« zatrdi.
