Marič je bil tretji najhitrejši svoje tretje predaje, zadel je vseh deset tarč brez poprave ter tako k uspehu prispeval levji delež. Ob tem je njegov nastop celo visel v zraku, potem ko ga je na sredinem treningu ob trku z norveškim serviserjem hudo uščipnilo v hrbtu in je bil za nastop že pripravljen rezervist Lenart Oblak. »Če bi bilo tako hudo kot v sredo, ne bi zmogel, a sem se nekako le raztegnil, ogrel in maser Račečič me je nekako usposobil, da sem to bolečino lahko deloma skril. Tri ure pred tekmo sem bil odločen pomagati,« se je razgovoril mož, ki je enajst let prisoten pri vseh uvrstitvah med deseterico. Trener Uroš Velepec se je celo pošalil, da je natančno streljanje tudi posledica težav, saj ni imel časa, da bi predolgo tuhtal, kako bo streljal. »Ah, ne vem, če sem bil bolj sproščen zaradi tega. Vem, da znam streljati. Pred novim letom sem puško na novo nastavil in razlika je očitna. Še kakšno ničlo sem sposoben zadeti,« se je smejalo Mariču. Izpolnjena norma je bila hkrati tudi darilo. »Res, za Klemenov današnji 28. in Petrov sobotni 29. rojstni dan,« je pristavil.
Ihanca sta se le smejala. »Moje tri poprave so zame preveč, a dobro, da sem štafeto v prvi predaji obdržal pri zaostanku minute in desetih sekund, kar je bilo še znotraj območja, kjer je bilo to moč nadoknaditi. Ivek je res opravil super, vsa zahvala mu,« je vrelo zadovoljstvo iz Petra Dokla. Slavljenec Bauer je priznal, da je imel vseeno težko nalogo. »Kar malo me je bilo strah, da ne bi kaj zapravil, potem ko so pred mano tako dobro opravili, posebno Ivek. Na strelišču sem bil bolj pazljiv, na teku malo zakrčen. In vse to je dokaz, da zmoremo še več,« je prepričan Klemen Bauer, ki je našel pri sebi pol, pri Jakovu pol, pri Janezu nekaj in še pri Petru okoli 40 sekund. Tako bi namesto zaostanka minute in 31 sekund za Avstrijci ter malo manj za zasledovalci Nemci, Rusi, Švedi, Čehi in Italijani lahko celo zmagali.
»Vidite, to je to. Zraven smo,« je bil ponosen tudi trener Uroš Velepec, ki je imel na zalogi že izpostavljeno teorijo iz Dnevnikove kolumne kot argument za Soči, če se na terenu tokrat ne bi izšlo. »Super je uspelo. In to s številom poprav nad povprečjem. Ta minuta zaostanka je dokaz, da je možno še več; tudi take, kot so Norvežani in Francozi danes, lahko odpihne,« je dejal in ob misli na naslednje posamične tekme s supermanom Fakom v glavni vlogi dodal: »Ta dosežek je dokaz, da bi v Soči upravičeno odšli s petimi biatlonci. Upam, da nas bodo upoštevali. Štafeta je zadnja tekma, elitna in prestižna povrhu, in za to je treba misliti na vse možne razplete.« Torej dan kot darilo tudi za Lenarta Oblaka ali Simona Kočevarja.
