Kaže, da sta bili lanskoletni skupščini ACH in Adrie Mobila namenjeni izključno pripravi terena za prenos novomeškega proizvajalca avtodomov in počitniških prikolic iz prezadolženega holdinga v neposredno last sedanjih in nekdanjih vodilnih menedžerjev Skupine ACH oziroma njihove družbe Protej. Najpomembnejša hčerinska družba ACH naj bi namreč tik pred iztekom lanskega leta mimo bank upnic spolzela v last Proteja, ki za večinski delež Adrie Mobila po neuradnih informacijah ni odštel niti evra.
Kot smo že poročali, so se namreč v ACH vsega dva dni pred iztekom leta 2013 odločili, da si iz svoje hčerinske družbe izplačajo za kar 27 milijonov evrov dividend. Le nekaj trenutkov kasneje je direktor Proteja Branko Šibakovski na skupščini ACH izglasoval sklep o izplačilu 21,7 milijona evrov dividend. Toda niti Adria Mobil niti ACH denarja za izplačilo dividend nista imela. Zaradi tega je ACH celoten znesek, ki mu ga je izplačala Adria Mobil, nemudoma vložil nazaj v novoizdane 10-letne obveznice novomeške družbe, Protej pa naj bi namesto denarja od ACH dobil 66-odstotni delež Adrie Mobila. S tem manevrom je generalna direktorica ACH Sonja Gole ob pomoči kriznega menedžerja Uroša Koržeta, ki naj bi ji svetoval pri teh manevrih, pred bankami upnicami, s katerimi se pogaja o reprogramiranju okoli 90 milijonov evrov posojil (samo dolg matične družbe ACH), umaknila večinski delež Adrie Mobila.
Te posle so nam uradno potrdili tudi v ACH, spremembe v lastništvu Adrie Mobila pa za zdaj še niso vpisane v sodnem registru. V ACH zatrjujejo, da bodo obveznice Adrie Mobil v celoti namenjene za poplačilo njihovih bank upnic.
Zaradi izplačila dividend spor med lastniki in nadzorniki
Nestrinjanje z načinom izplačila dividend je po neuradnih informacijah privedlo tudi do spora med lastniki Proteja, med katerimi so največji nekdanji generalni direktor ACH Herman Rigelnik (14,8 odstotka), prva finančnica ACH Vera Mihatovič (10,2 odstotka), Goletova (9,4 odstotka) in Šibakovski (7,3 odstotka). Skupina lastnikov okoli Rigelnika naj bi namreč nasprotovala izplačilu dividend, vendar jo je tabor okoli Goletove preglasoval.
Že v kratkem pa bodo morali v ACH sklicati novo skupščino, saj sta nemudoma po izplačilu dividend iz nadzornega sveta izstopila Joško Vučemilo in Dean Mikolič. Že prej sta iz nadzornega sveta izstopili tudi predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec in nekdanja predsednica nadzornega sveta Grand hotela Union Olga Jakhel Dergan. »Vse tri družbe, torej Adria Mobil, ACH in Protej, so izpeljale finančno prestrukturiranje, ki je bilo popolnoma v nasprotju s tem, kar je bilo predstavljeno bankam in nadzornemu svetu,« nam je včeraj povedal Mikolič. V ACH te očitke zavračajo in zatrjujejo, da so bili ti posli namenjeni dolgoročni ohranitvi stabilnosti Skupine ACH.
Bo izplačilo dividend pokopalo ACH?
Spomnimo, da je Goletova prav okoli Adrie Mobila in Autocommercea že od vsega začetka želela organizirati Skupino ACH, ki bi se po končani finančni in poslovni reorganizaciji ukvarjala le še s proizvodnjo počitniških prikolic in avtodomov ter distribucijo vozil. Nepremičnine in preostale finančne naložbe (Debitel, Grand hotel Union, Perftech...) bi ACH prodal in tako poplačal bančna posojila. Toda načrti so Goletovi padli v vodo, ko je Banka Slovenije septembra lani imenovala izredno upravo Factor banke, banke upnice pa so začele zahtevati tudi prodajo Adrie Mobila oziroma Autocommercea. Samo zaradi likvidacije Factor banke je imel lani ACH za kar 22 milijonov evrov izgube, zaradi izgubljenega sodnega spora, v katerem je višje sodišče odločilo v prid družbe Coming v stečaju, pa še 8,6 milijona evrov.
Prav zaradi tega so morali v ACH – še preden bi izplačali dividende Proteju – izgubo pokriti z dividendami Adrie Mobila. V nasprotnem primeru bi namreč tvegali, da bi kateri od upnikov izpodbijal izplačilo dividend, saj uprava teh ne sme izplačati, če družba nima bilančnega dobička. »Trenutno ima ACH bilančno izgubo,« je še dva dni pred iztekom leta 2013 na skupščini povedala Goletova, vendar ob tem dodala, da utegnejo do konca leta izgubo nadoknaditi.
Kakšni bodo povračilni ukrepi bankirjev?
Toda cena za to utegne biti zelo visoka. Bankirji so namreč včeraj v neformalnih pogovorih že omenjali, da bodo – če teh poslov v ACH ne bodo razveljavili – zahtevali prisilno poravnavo oziroma stečaj ACH in Proteja. Tako naj bi imele banke v naslednjih dneh zaradi zapleta v ACH celo krizni sestanek, do nadaljnjega pa naj bi bili pogovori o dolgoročnem reprogramiranju posojil holdingu ustavljeni. Bankirji naj bi tako že preučevali, ali bi bilo te posle možno izpodbiti v okviru insolvenčnih postopkov in ali imajo trenutno sploh dovolj zapadlih terjatev, da bi lahko zahtevali stečaj.
Nezanemarljivo ni niti finančno breme, ki ga je Goletova prenesla na Adrio Mobil. Ta družba je za izplačilo dividend namenila približno toliko, kolikor je znašal njen celotni čisti dobiček med letoma 2009 in 2012. Finančne obveznosti Adrie Mobil so se zaradi teh poslov po dostopnih podatkih povzpele na okoli 50 milijonov evrov, kar predstavlja tri- oziroma štiriletni dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) družbe.
