Kot je povedal Zorko, so nastajajoči urbani vrtovi v Mariboru pritegnili njuno pozornost »z neskladjem med optimizmom ljudi, ki so si vrt zamislili, in lokalnimi prebivalci, ki naj bi ga naselili: ti so v njem videli možnost za oddih, druženje ali hrano. Ta napetost med sociologi in z vseh vetrov nabranimi vrtičkarji je obetala. In tu je bila očarljiva lepota vrta: arhetipskega simbola rojstva.«
Urbani vrtovi so zamišljeni kot skupnostni vrtovi, ki bodo meščane oskrbovali s svežimi pridelki, hkrati pa bo rasel tudi prostor spoznavanja, druženja in učenja. Po Zorkovih besedah ga je pritegnila »dinamika družbe (ki se sooči z velikim podvigom), a medtem ko so Marka vlekli bolj njeni revolucionarni/alternativni aspekti, je mene pritegnilo ravnanje človeka znotraj tako specifičnega prostora – in prostor sam«. Svojo optiko sta avtorja iskala »nekje med Brueglovim slikarstvom (vrt s svojimi prebivalci kot celota) in Dogvillom (posamezni liki v konfliktu/odnosu do skupnosti in vrta kot univerzalnega prostora)«. V več kot devet mesecev trajajoči postprodukciji pa sta ob pomoči ekipe »gladila enourno pripoved o vrtu idealu, o štirih osrednjih likih in drugih ljudeh, ki vrt med rojstvom in smrtjo rastlin obdelujejo in s tem gradijo svojo družbo. Nastala je zgodba o človeku in njegovih muhah z drugimi ljudmi.«
Projekciji bo sledil tudi pogovor, ki se ga bodo udeležili avtorja filma in Urška Jurman (Onkraj gradbišča) ter Matej Zonta (koordinator projekta Urbano vrtnarstvo). nr
