Dvigamo belo zastavo

Zato tudi sam dvigam roke v znak predaje, kot je storila komisija za preganjanje korupcije (korupcijo v zdravstvu je postavila ob bok finančnim lakotnikom okoli TEŠ6), kot je storil minister za zdravje Tomaž Gantar, potem ko se je s korupcijo v zdravstvu srečal iz oči v oči, ter se na milost in nemilost izročam poštenjaku in garaču Borutu Miklavčiču, s katerim sva skupaj odraščala od mladih nog. Seveda pričakujemo, da se bodo za govorice o korupciji v zdravstvu javno opravičili še predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin ter predvsem zdravnika Erik Brecelj in Loredan Danijel Bešič. Pozivam jih, da odslej ne izrečejo niti ene slabe besede več o Borutu Miklavčiču, Božu Dimniku (pred zlonamernimi govoricami se je moral umakniti na otoke Maldive, Lampeduso slovenskih preganjanih pomembnežev, med katere sodi tudi njegov prijatelj Janez Janša), Simonu Vrhuncu (v prostem času reklamnemu manekenu za zdravstvo), Rajku Kendi ali o novem strokovnem direktorju ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra Sergeju Hojkerju, kajti gre za nedotakljive. Borut Miklavčič sicer v intervjuju pove, da je bil zadnjih dvajset let (in še prej v času gradnje UKC) na vseh možnih funkcijah in visokih položajih v zdravstvu, pa ni zasledil niti najmanjših odtenkov korupcije. Tudi pove Miklavčič, da je predlagal za svojega naslednika na ministrskem položaju Rajka Kendo, kar se sicer ni zgodilo, zato pa se je stisnilo ministra Gantarja, da je sam odstopil in je pot prosta. Rajko Kenda je bil sicer zadolžen za imenovanje Sergeja Hojkerja za strokovnega direktorja UKC (na prvem internem glasovanju je Hojker pogrnil, zato je Kenda s privzdignjenim glasom zagrozil), kar se je tudi zgodilo. Je bil pa Kenda ob nedavnem televizijskem nastopu tudi vprašan o korupciji v zdravstvu, vendar je vprašanje vzvišeno preslišal in naprej razpredal svoje zgodbice. Veliko bolj sproščeno je nastopal v bolj damski razvedrilni reviji, kjer je bil prikazan kot konjenik, kot deskar, igralec golfa, kot mišičast tekač na plaži in podobno. Zanimivo, kako vse, o katerih pišemo, privlačijo morje, plaže, jahte in čolni, počitniške hiše ob morju in potapljanje v eksotičnih morjih. Mesec dni pred slavnim časopisnim pogovorom z Borutom Miklavčičem sva se v Austria trend hotelu v Ljubljani, na njegovo željo, srečala z Božem Dimnikom, sicer potapljaškim kameradom Boruta Miklavčiča, ki »šport pod vodo v toplih morjih skupaj ljubita že trideset let« (citat B. M.). Še prej pa je Božo Dimnik, nemudoma po našem pisanju o stranpoteh v zdravstvu, poslal k nam v izvidnico nečaka Marka Kryžanowskega (po stričkovih priporočilih je bil nekaj časa šef Petrola), da je prvi potipal, ali stricu grozi kakšna večja nevarnost iz ozadja. Potem je Božo povedal, da se z Borutom redko vidita (tako kot se Borut redko vidi s Simonom Vrhuncem), razen skozi podvodno masko, sicer pa sam z zdravstvom nima nič. Skratka čas je za popolno javno odvezo vsem, o katerih smo novinarji zapisali svoje bedne prispevke. Miklavčič: »Ne vem, koliko je Lucu plačan za članek, toda očitno mora nekaj napisati. S Kocijančičem naj bi po njegovem upravljala celo udbaško premoženje…«

Nove Čebine

Natanko pred štirimi leti, 29. decembra, ob 11. uri se je v restavraciji paviljona Jurček na Gospodarskem razstavišču zgodil rojstni dan nekdanjega notranjega ministra in šefa Udbe Janeza Zemljariča (o dogodku smo že pisali), na katerega so bili vabljeni samo izbrani zaupniki. Samo medklic: ne bomo naštevali vseh povabljenih, ker jih bomo spet ob drugi priložnosti, toda najpomembnejši igralci so prišli. Borut Miklavčič, takrat bolan, je na »praznovanje« poslal svojo ženo Bredo, toliko, da ne bo pomote, kam kdo sodi, kajti rojstni dan (kar smo izvedeli šele pred kratkim) je bil samo pokritje za mnogo bolj pomembno odločitev. Lahko bi celo zapisali, da so se zgodile Čebine samostojne Slovenije. Še sedaj nam očitajo, da je bil zaradi dveh nepovabljenih novinarjev rubrike Šepet pokvarjen zgodovinski dogodek. Res nepovabljena sva dobila na prošnjo Igorja Zajca dovoljenje Janeza Zemljariča, naj prideva med njih, odšla pa sva tudi naglo, brez javnega fotografiranja.

Za kaj je šlo na rojstnem dnevu? Osrednje osebe niso bile niti Milan Kučan, niti Janez Zemljarič, niti Nada Klemenčič, niti Cvetka Selšek, niti Breda Miklavčič. Vsa pozornost je veljala Katarini Kresal, takratni ministrici za notranje zadeve, ki je prišla v spremstvu svojega najdražjega Mira Senice. Kaj bi se moralo zgoditi, pa smo izvedeli šele pred kratkim. Na slavju, uradno v čast Janezu Zemljariču, je bilo doseženo soglasje, da se Kresalovo z vsemi sredstvi in podporo v čim krajšem času popelje na mesto predsednice vlade. Spraviti s položaja Boruta Pahorja je bila šala mala, kajti večni »špilferderber« Karl Erjavec je že sanjal o položaju zunanjega ministra. K odločitvi iz kleti Gospodarskega razstavišča je množično pristopilo članstvo zveze borcev, zato je bila Kresalova štirinajst dni kasneje že slavnostna govornica v Dražgošah. Katarina Kresal (pozneje je izjavila, da nje stare sive glave iz temačnih soban že ne bodo nadzorovale) se je »bivšim«, vendar izjemno močnim, zdela prava oseba, ki jo bodo lahko uvajali in vodili po svojih zamislih.

Toda fantje Katarine Kresal iz ozadja Miro Senica, Igor Pogačar in Aleš Zalar so držali fige v žepu, ko so se navduševali nad ponudbo z rojstnega dne. Donosnost najema stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada jim je dala krila, kajti z državnimi najemninami polniti prazne stavbe, za katerimi je s krediti in zapadlimi hipotekami stala Hypo banka, je bilo sanjsko služenje denarja. Toda naproti njim je stal z enakimi nameni lobi z rojstnega dne Janeza Zemljariča. Samo okoli Smelta za Bežigradom v Ljubljani je na državne najemnike čakalo dobesedno neomejeno kvadratnih metrov, vrhunsko in namensko (za zdravstvo, za policijo, za raziskave) opremljenih. Na bogat plen (seveda s sijajnimi provizijami za posrednike) so seveda čakale tudi druge banke, ki so dale kredite. Tudi v Dunajskih kristalih je bil že opremljen stolpič, da sprejme NPU, pa se je v ozadju Aleš Zalar (sedaj se ukvarja z grožnjami KPK) odločil, da je Pogačnikova ponudba boljša. Nedavno je tudi Zalar povedal, v stilu zdravstvenega lobija, da Pogačnika ne pozna! Katarina Kresal in njeni v neenakem boju niso mogli zmagati. Kazen je bila vzgojna. Izgon Kresalove iz vlade in hude ure za Mira Senico!