Vizjak: Sodišče v celoti pritrdilo predlagateljem varčevalnega zakona
Poslanec SDS in nekdanji minister za delo Andrej Vizjak meni, da je sodišče v celoti pritrdilo predlagateljem varčevalnega zakona. Po njegovih besedah je namreč potrdilo, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnim uslužbencem z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev mogoče.
Kot je Vizjak povedal za STA, je bil to ključen očitek v razpravi o varčevalnem zakonu. Ustavno sodišče pa je sedaj po njegovih besedah pritrdilo, da je to možno narediti, zato tudi ni razveljavilo omenjene ureditve za javne uslužbence.
Različni upokojitveni pogoji glede starosti in pokojninske dobe za moške in ženske
Po njegovih besedah je zanimivo, da je zaradi tega, ker obstajajo različni upokojitveni pogoji za moške in ženske, ustavno sodišče neustavnost ugotovilo pri določbah o javnih uslužbenkah. Pojasnil je, da v Sloveniji že vseskozi veljajo različni upokojitveni pogoji glede starosti in pokojninske dobe za moške in ženske. »Ker smo vezali prenehanje delovnega razmerja na pridobitev pogojev za starostno pokojnino, pogoji za starostno pokojnino pa so različni za moške in ženske, je tu ustavno sodišče odpravilo poseg v primeru žensk,« je dejal.
Povedal je, da se ustavnemu sodišču očitno ne zdi diskriminatorno, da obstajajo različni upokojitveni pogoji za moške in ženske, nek drug poseg, vezan na izpolnitev tega, pa je sporen.
Izpodbijana člena zakona v delu, ki se nanaša na moške, nista v neskladju z ustavo. Pač pa sta v neskladju z ustavo v delu, ki se nanaša na ženske. Zakonodajalec mora ugotovljeno neustavnost odpraviti v šestih mesecih, je na javni razglasitvi odločitve povedala ustavna sodnica Marta Klampfer. Javnim uslužbenkam preneha veljati pogodba o zaposlitvi šele, ko izpolnijo enake pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot na podlagi izpodbijanih določb veljajo za moške, še dodajajo na ustavnem sodišču.
Diskriminacija na podlagi spola je protiustavna
Kot je v izjavi po javni razglasitvi dejal predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, izpodbijana ureditev pomeni poseg v pravico javnih uslužbencev do nediskriminacijskega obravnavanja glede na starost in spol. Toda diskriminacija na podlagi starosti je upravičena in zato izpodbijana ureditev s tega vidika ni v neskladju z ustavo. Diskriminacija na podlagi spola pa je protiustavna, je povzel.
V zvezi z diskriminacijo na podlagi starosti je ustavno sodišče presodilo, da cilj zmanjšanja sredstev za maso plač v javnem sektorju sam po sebi ni ustavno dopusten cilj. A skupaj s ciljem vzpostaviti uravnoteženo kadrovsko strukturo in preprečiti morebitne spore glede sposobnosti zaposlenega za opravljanje dela po določeni starosti gre za ustavno dopustne cilje, menijo.
Cilj izpodbijane ureditve je zaposlovalna politika, katere namen je trajno zmanjšati sredstva za plače v javnem sektorju in obenem dolgoročno vzpostaviti ustrezno starostno strukturo zaposlenih. Odpuščanja javnih uslužbencev po delovnopravni zakonodaji, ki temeljijo na individualni obravnavi delavca, teh ciljev ne bi zagotavljala trajno in sistemsko ter ne bi omogočila trajnejše strukturne stabilizacije odhodkov na področju stroškov dela, meni sodišče.
Izpodbijani ukrep po oceni sodišča tudi ni nesorazmeren. Osebe, na katere se nanaša, so na koncu poklicne kariere upravičene do finančnega nadomestila v obliki starostne pokojnine brez zmanjšanja. Poleg tega izpodbijana ureditev ni uvedla obveznega upokojevanja, saj javnim uslužbencem ne preprečuje, da bi se ponovno zaposlili oziroma da bi drugje nadaljevali poklicno dejavnost.
Ustavno sodišče je o zahtevi za presojo ustavnosti omenjenih členov, ki jo je podal varuh človekovih pravic, odločilo 14. novembra.
