»Znano je, da gospod Mirko Krašovec ob različnih priložnostih predstavlja svoje poglede na finančni zlom mariborske nadškofije. Kljub temu da je prejel (posebna) navodila in jih tudi uradno sprejel, gospod Mirko Krašovec čas, namenjen pokori v samostanu v Št. Pavlu v Labotski dolini (v Avstriji), izrablja za širjenje informacij, ki niso skladne z ugotovitvami formalnih preiskav organov, ki jih je ustanovil Sveti sedež. Zato je primerno pojasniti zadevo in razglasiti kanonične kazni, ki so bile naložene gospodu Mirku Krašovcu zaradi dokazanih nezakonitih dejanj v času opravljanja službe ekonoma mariborske nadškofije.« Takole ostro je apostolski nuncij Juliusz Janusz v včerajšnji izjavi, ki so jo v celoti objavili na spletnih straneh Slovenske škofovske konference, utemeljil odločitev, da vernikom in celotni slovenski javnosti naposled, po skoraj letu dni od izrečene kazni nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije, pojasni razloge, zaradi katerih je ta letos spomladi moral v izgnanstvo.
V tem svojem pojasnilu, v katerem je bilo prvič od izbruha afere mogoče slišati, da so cerkvenemu dostojanstveniku nezakonita dejanja »dokazali«, je bil nuncij nenavadno zgovoren. »Glede na brezprizivno odločitev pristojne cerkvene oblasti je bil gospodu Mirku Krašovcu odvzet naziv kanonika Mariborskega metropolitanskega kapitlja z vsemi pripadajočimi dolžnostmi, možnostmi, beneficiji, privilegiji, častmi, insignijami in ugodnostmi. Odvzete so mu bile tudi vse naloge in zadolžitve, ki mu jih je podelil njegov ordinarij,« je zapisal. Ob tem je predstavnik Svetega sedeža še povedal, da Krašovca »veže dolžnost bivanja v opatiji Št. Pavel v Labotski dolini (v Avstriji) za čas enega leta z namenom, da premišljuje o svoji hudi odgovornosti v povezavi z očitanimi dogodki in o odnosu med človekom, materialnimi dobrinami in Cerkvijo v luči vere«. Prvič pa je javnost seznanil tudi s tem, da je bila Krašovcu za čas bivanja v samostanu naložena tudi prepoved javnega izvrševanja duhovniške službe.
Nuncij spregovoril dva dni pred koncem sojenja
Nuncijevo sporočilo je več kot nenavadno, če se spomnimo na dogajanja iz letošnje spomladi. Ko smo 3. aprila letos v Dnevniku poročali o tem, da se bo moral Mirko Krašovec po nalogu rimske kongregacije za duhovnike preseliti v starodavni avstrijski samostan Šentpavel in da gre tja kazensko – zaradi svoje vloge v zlomu mariborske nadškofije – nam naših informacij v Cerkvi niso želeli potrditi. Generalni vikar mariborske nadškofije Janez Lesnika nam je bil tedaj pripravljen povedati le to, da je Mirko Krašovec službo stalnega kanonika pisno odpovedal februarja, tedanji mariborski nadškof metropolit Turnšek pa da jo je 21. februarja sprejel. In še, da bo Krašovec v benediktinskem samostanu preživel tako imenovano sobotno leto, ker da se je tako »dogovoril z rimsko kongregacijo za duhovnike«. Zakaj naj bi se tako dogovoril, v Cerkvi niso pojasnjevali, ne na nunciaturi ne v SŠK. Pravi čas za ta pojasnila – merjen po cerkvenih vatlih – je očitno nastopil dva dni pred nadaljevanjem sojenja Krašovcu v zadevi Betnava zaradi domnevnega napeljevanja k poslovni goljufiji. Bivši ekonom bo namreč svoj 120-stranski sklepni govor na celjskem sodišču lahko do konca prebral to sredo, v četrtek pa je že mogoče pričakovati sodbo.
Po naših informacijah gre morebitni razlog za nuncijevo javno pojasnilo iskati prav v bližajoči se razglasitvi sodbe. Če bo Krašovec obsojen, Cerkvi oziroma Rimu ne bo mogel nihče očitati, da glede Krašovca niso tudi sami ostro ukrepali. Po nekaterih drugih interpretacijah, ki bi jim bil zagotovo naklonjen tudi sam Mirko Krašovec, pa je nuncijevo dejanje mogoče razumeti v luči domnevne cerkvene odločitve, da Krašovca naredijo za »grešnega kozla« oziroma največjega krivca za mariborsko polomijo. Nobenega dvoma pa ni o tem, zakaj je nuncij poudaril, da Krašovca veže »dolžnost bivanja« v avstrijskem samostanu. Krašovec je namreč zelo veliko časa prebil v Sloveniji, po nekaterih informacijah več kot v samostanu, kar so očitno v vodstvu Cerkve razumeli kot upiranje kazni.
Končani postopki ugotavljanja krivde, tudi (nad)škofovske
Uradni razlog, zakaj je nunciatura s pojasnilom prišla na dan prav v teh dneh oziroma zakaj so prave razloge doslej skrivali, je seveda drugačen. Msgr. Janusz ga je zapisal takole: »Ob naložitvi ustnih navodil gospodu Krašovcu decembra 2012 je bil z navodili seznanjen samo on in njegov ordinarij, saj pregled odgovornosti ostalih vpletenih oseb v finančni zlom mariborske nadškofije (med temi tudi škofov) še ni bil zaključen. Sedaj, ob sklepu teh postopkov, se kazni, ki so bile naložene gospodu Krašovcu in ki jih je takrat tudi sprejel, lahko objavijo. V tem kontekstu je treba pojasniti in razumeti pomen izraza 'sobotno leto', ki je bil takrat uporabljen za opis Kraševčevega umika iz javnega življenja mariborske nadškofije.«
Glede nuncijevih navedb, da so bile kazni, naložene Krašovcu, objavljene ob koncu ugotavljanja odgovornosti vpletenih v zlom nadškofije, med njimi škofov, se zastavlja vprašanje, ali in kdaj bo javnosti pojasnjeno, ali sta odstavljena nadškofa Stres in Turnšek tudi subjektivno in ne le objektivno kriva, kot je bilo uradno sporočeno ob njuni julijski odstavitvi. In seveda – česa vsega sta kriva. Ob tem nekateri dobro obveščeni dodajajo, da ni izključeno, da bo tožilstvo ukrepalo tudi proti nekdanjemu ljubljanskemu nadškofu Antonu Stresu, zaradi sodelovanja pri preprodaji delnic Mladinske knjige, s čimer je mariborska nadškofija leta 2003 z dvema spornima posloma zaslužila več kot milijon evrov.
