Številni, ki na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) primerjajo izračun pogojev za upokojitev po starem (ZPIZ-1) in novem pokojninskem zakonu (ZPIZ-2), so šokirani, ko izvedo, da se jim bo poleg poznejšega odhoda v pokoj bistveno znižal tudi odmerni odstotek pokojninske osnove. Ena izmed takih je ženska, rojena 18. januarja 1959, ki bi se po starem zakonu upokojila 22. avgusta 2014 z odmernim odstotkom v višini 83,75. Po novem pa bo lahko odšla v pokoj 18. septembra 2016 s pokojnino v višini 64,96 odstotka.
Čeprav gre na prvi pogled za drastično razliko v višini pokojnine, naj takoj povemo, da je zaskrbljenost povsem odveč, saj odmerni odstotki v ZPIZ-2 niso primerljivi z odstotki odmere po ZPIZ-1. Novi zakon namreč namesto dosedanjega bruto odstotka uveljavlja tako imenovani neto odmerni odstotek starostne pokojnine (glej tabelona strani 4), kar pomeni, da je končni neto znesek pokojnine v obeh primerih enak. Prej je bilo na primer pri nekom zapisano, da bo prejemal pokojnino po 80-odstotni odmerni stopnji, kar pa je v resnici pomenilo, da bo dobival le nekaj višjo pokojnino od 60 odstotkov svoje plače. Skrajno zapleteni valorizacijski količnik zagotavlja horizontalno enakost med upokojenci, ki so se upokojili v različnih obdobjih. Ob tem pa zakon tudi določa, da se valorizacijski količnik ne bo več zniževal (po reformi leta 1999 bi se do leta 2023 pokojnine nižale za pol odstotka na leto) in bo tako ostal pri lanski višini 0,732.
Zgoraj omenjeni primer ženske kaže, da bo njen odmerni odstotek celo višji, in sicer zato, ker bo imela daljšo pokojninsko dobo. Če bi se namreč upokojila avgusta 2014, bi njen odmerni odstotek ob preračunu znašal nekaj več kot 61 odstotkov, ob upokojitvi septembra 2016 pa skoraj 65 odstotkov.
Ženske z višjim odmernim odstotkom
Ženske, ki se bodo upokojile z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, imajo odmerni odstotek 29, moški pa 26 odstotkov. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se ženski prišteje 1,41 odstotka, moškemu pa 1,25 odstotka. Pri 40 letih pokojninske dobe znaša odmerni odstotek za moške 57,25 odstotka pokojninske osnove, za ženske pa se bo do leta 2022 postopoma zniževal. Pri ženskah se bo odmerni odstotek postopno zniževal s 64,25 v letu 2013 na 60,25 odstotka v letu 2023.
Čim daljša je pokojninska doba, tem višji je odmerni odstotek. Ženski, ki je letos izpolnila pogoje za upokojitev in je torej dopolnila najmanj 58 let starosti ter 38 let in štiri mesece pokojninske dobe brez dokupa, bo vsako nadaljnje leto odložene upokojitve, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja, vredno štiri odstotke, tri leta pa 12 odstotkov. Povsem enaka spodbuda velja tudi za moškega, ki je letos dopolnil najmanj 58 let in štiri mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
Nekatere ženske v pokoj tudi šest let kasneje
Če so ženske glede odmernega odstotka na boljšem, pa jim je po drugi strani nova pokojninska zakonodaja precej zagodla zaradi bistveno strožjih pogojev za upokojitev. Številne, ki so bile po starem zakonu tik pred upokojitvijo, se namreč lahko po novem upokojijo precej kasneje, v nekaterih primerih celo do 6 let. Ženska, rojena 5. aprila 1956 in s 33 leti delovne dobe, bi se po ZPIZ-1 lahko upokojila že decembra letos, in sicer po zaslugi dodane dobe za študij in višjega znižanja upokojitvene starosti zaradi otrok. Po novem pa bo zaradi ostrejših pogojev za upokojitev, sorazmerno kratkega prehodnega obdobja in ukinitve dodane dobe lahko odšla v pokoj šele decembra 2019.
Novi zakon upokojitvene pogoje za moške in ženske izenačuje na starost 65 let ob najmanj 15 letih zavarovalne dobe. Za moške je ta pogoj veljal že doslej. Ženskam pa se bo do leta 2016 zahtevana starost, ki trenutno znaša 63 let in šest mesecev, vsako leto zvišala za pol leta. Tako moški kot ženske se do konca leta 2019 upokojijo tudi ob dopolnjenih 20 letih pokojninske dobe. Pri moških se bo v tem primeru zahtevana starost do leta 2016 vsako leto zvišala za pol leta (od sedanjih 63 let in pol na 65 let), pri ženskah pa do leta 2019 s sedanjih 61 let in pol na 65 let.
Po novem zakonu se bodo tako moški kot ženske upokojili pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa. Prehodno obdobje bo veljalo do leta 2019 – za moške je letos pogoj starosti 58 let in 4 mesece, za ženske pa 58 let starosti in 38 let ter 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa. Ženskam se zahtevana starost vsako leto za štiri mesece zvišuje, prav tako za štiri mesece pa mora biti višja tudi pokojninska doba.
Upokojitveno starost se da tudi znižati
Pravico do starostne pokojnine je mogoče pridobiti tudi pri nižji starosti. Predpisano starost je po novem mogoče znižati za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, prav tako služenja obveznega vojaškega roka in tudi zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Tako se lahko starostna meja materi (razen če je pravico do nadomestila za starševstvo užival oče) zaradi skrbi za enega rojenega ali posvojenega otroka v prvem letu starosti zniža za šest mesecev, za dva otroka za 16, za tri otroke za 26, za štiri za 36, za pet ali več otrok pa za 48 mesecev. Pri tem se lahko zahtevana starost za ženske zniža največ do dopolnjenega 56., za moške pa do 58. leta.
Prav tako se lahko moškemu upokojitvena starost zniža zaradi služenja vojaščine, in sicer za dve tretjini tega časa. Spodnja meja možnega znižanja znaša 58 let. Zahtevana starost za ženske in moške se lahko zniža še zaradi dela pred dopolnjenim 18. letom, in sicer za ves čas vključenosti v obvezno zavarovanje pred polnoletnostjo, vendar največ do 57. (ženske) oziroma 58. leta starosti (moški).
Novi zakon ukinja dodano dobo, kot na primer študijska leta, vendar bodo v triletnem prehodnem obdobju ženske s 35 in moški z 38 leti pokojninske dobe brez dokupa lahko dokupili do dve študijski leti v višini 70 odstotkov posameznikove zadnje plače.
