Odbor za cestno kolesarstvo je pred nekaj manj kot mesecem dni, ko je izbiral nove selektorje in direktorja kolesarskih reprezentanc, dokaj nepričakovano podaljšal razpis za izbor selektorja članske elitne moške reprezentance. Še za štiri leta so podaljšali pogodbo organizacijskemu športnemu direktorju Martinu Hvastiji. Prav tako so Martinu Hvastiji podaljšali mandat za selektorja mlade članske reprezentance U-23, ki je na 80. svetovnem prvenstvu v Firencah z Matejem Mohoričem osvojil naslov svetovnega prvaka. Hvastija je od leta 2006, ko je na debiju kot selektor na svetovnem prvenstvu osvojil sedmo mesto z Urošem Murnom, hkrati opravljal tudi vlogo selektorja za elitno člansko reprezentanco. Hvastija je bil tudi edini, ki se je javil na razpis za nov mandat.
Odbor se je za dokončni izbor odločil še malce premisliti. Predsednik odbora Bogdan Fink je tedaj dejal, naj bi novega selektorja izbrali v tednu ali dveh, vendar naj bi se to zgodilo šele v naslednjih dneh. Dolg razmislek tiči predvsem v delno spremenjeni organizacijski shemi. Vlogo selektorja članske reprezentance Slovenije naj bi osamosvojili in jo bodo po vsej verjetnosti dodelili Gorazdu Štanglju.
Gre za več kompleksnih razlogov. O vseh je spregovoril tudi Štangelj sam. »To delo me zanima,« je Gorazd Štangelj zatrdil včeraj, ko smo ga ujeli v Španiji, kjer je z ekipo Astane na prvem daljšem skupnem treningu za sezono 2014. Štangelj po dolgoletni karieri profesionalca opravlja delo športnega direktorja v kazahstansko-italijanski ekipi Astana, kjer bosta v naslednji sezoni še naprej vozila Borut Božič in Jani Brajkovič, nosilec ekipe pa je Vincenzo Nibali. Štangelj opravlja zelo podobno ali enako delo, kot bi ga opravljal kot selektor. Ob tem, da za Astano dela celo leto, bi kot selektor imel zgolj en projekt letno – svetovno prvenstvo konec septembra. Izjema je seveda samo še olimpijsko leto. Profesionalci namreč pod okriljem reprezentanc drugih dirk sploh nimajo.
»O tem, da bi bil selektor, sem razmišljal že prej. Da se nisem javil, pa razlog tiči v težki uskladitvi dela z Astano in reprezentanco. Ko pa je prišla pobuda od predsednika Kolesarske zveze Slovenije, da bi prevzel le vlogo selektorja za kategorijo elite za svetovno prvenstvo, sem se javil. To zaupanje spoštujem in mi veliko pomeni. Delo bi zlahka uskladil, saj delo z Astano ne bi trpelo,« razmišlja Novomeščan. Ob tem navrže še nekaj razlogov, ki gredo v sklop z njegovo ambicioznostjo in avtoriteto, ki se je kazala tudi z rekordnim številom nastopov za reprezentanco tudi na mednarodni ravni. Zadnjič je nosil dres na svetovnem prvenstvu na Danskem leta 2011, ko je Borut Božič na Kozjem griču osvojil sedmo mesto. »Eden razlogov je tudi ta, da zadnji dve svetovni prvenstvi med člani rezultati niso bili zelo dobri. Želim pa, da se v naslednjih letih ta trend obrne in to na daljši rok, do olimpijskih iger v Riu,« navrže Štangelj.
Štangelj je tudi v Firencah že sodeloval z reprezentanco. Uradno je bil pomočnik Martina Hvastije, saj je slednji v duhu dobrega sodelovanja k vrhuncu reprezentančnega dela sezone vabil vse vidne strokovnjake, ki delajo po tujih klubih. »Bil sem član spremljevalne ekipe, pomagal sem in svetoval, ko smo se pogovarjali o taktiki. Nisem pa odločal. Že tedaj smo se pogovarjali, kaj storiti. Spoštujem delo Martina Hvastije, vem pa, da je težko voditi kolesarje iz elitnih profesionalnih klubov, ko v tistem tednu svetovnega prvenstva zraven opravlja še zelo veliko drugega dela z mlado reprezentanco in skrbeti za vso organizacijo vseh reprezentanc. Verjetno bi tudi sam lažje vodil elitno reprezentanco, saj sem s temi kolesarji v stikih na dirkah vse leto. Tako bi jih tudi lažje motiviral, da je svetovno prvenstvo zelo pomembna dirka, čeprav so vpeti v klubski program. Imamo tudi zelo veliko odličnih mladih kolesarjev, ki imajo potencial in z njimi bi bilo še posebno veselje delati na daljši rok. Če bom dobil to zaupanje, bi tudi meni veliko pomenilo,« je še dodal Štangelj.
