Kot smo poročali, je vlada prejšnji mesec sprejela akcijski načrt, s katerim je v zadnjem letošnjem pozivu omenjenega ministrstva spremenila razpisna pravila tako, da bodo imeli prednost tisti projekti, ki so že pripravljeni za izvedbo in imajo že izbranega izvajalca. Pri tem se denar ne bo več delil po regijah, temveč bodo vse lokalne skupnosti tekmovale enakopravno. Če bo imela neka občina pripravljenih dovolj projektov z izbranim izvajalcem del in s potrebnimi dovoljenji, bo lahko pobrala ves razpoložljivi denar.
Najbolj pripravljene čaka maksimalni delež
V mariborski občini so to novost pospremili z ogorčenjem, češ da so se nekatere občine po neuradnih poteh že prej seznanile z načrtovanimi spremembami in so ukrepale tem spremembam ustrezno. Župan Andrej Fištravec je s prstom pokazal na Ljubljano in ocenil, da so te razpisne spremembe samo še ena poteza nadaljnjega centraliziranja Slovenije, ker bo denar po novem odtekal zgolj v Ljubljano.
Mariborski mestni svet je zato sprejel sklep, s katerim je nasprotoval spremenjenim pravilom črpanja sredstev EU. Od države pričakuje, da bo vzhodna kohezijska regija dobila svoj operativni program za obdobje 2014–2020.
Iz odziva gospodarskega ministrstva je mogoče razbrati, da razpisnih pogojev ne bodo spreminjali, saj so prepričani, da je takšen pristop pravilen in v interesu celotne Slovenije, ker pospešuje proces črpanja evropskih sredstev.
»Obstoječa finančna perspektiva 2007–2013 se zaključuje, čeprav imamo še dodatni dve leti upravičenosti porabe sredstev. Zato je mogoče sofinancirati le projekte, ki se lahko končajo do konca leta 2015,« so zapisali v odgovoru na mariborske proteste. Manevrski prostor se po njihovi oceni naglo oži, zato so edina možnost hitre in usklajene aktivnosti, ki bodo pripeljale do zagotavljanja maksimalnega črpanja evropskih sredstev.
Osmi javni poziv ministrstva, po katerem bodo razdelili približno 30 milijonov evrov, ki so še ostali neporabljeni v iztekajoči finančni perspektivi, bodo zato izpeljali tako, da bodo porabe denarja koncentrirali za še izvedljive operacije ne glede na lokacijo. Sofinancerski delež države pa bo maksimalen, 85-odstoten.
SOS: Nedopusten ukrep vlade
Takšni metodi dodeljevanja evropskega denarja nasprotujejo tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS). »Absolutno podpiramo, da se uspešno počrpa ves razpoložljivi evropski denar, ne strinjamo pa se s tem, kako se to zdaj počne,« pravi Ivan Žagar, predsednik SOS in župan Slovenske Bistrice. Na skupnosti so ta teden sprejeli soglasni sklep, s katerimi so podali mnenje, da je sporni akcijski načrt vlade nedopusten enostranski ukrep.
Občine so bile po dosedanji praksi vnaprej seznanjene, koliko denarja jim je na voljo v posameznem pozivu, in se je zato tudi dogajalo, da so se kdaj odpovedale prijavi, ker so čakale na naslednji, ugodnejši razpis. S podobnimi pričakovanji se je mariborska občina prejšnji mesec odrekla denarju za prenovo kulturnega centra Pekarna, ker si je v 8. pozivu obetala pridobiti še višji sofinancerski delež.
»Po moji oceni je nezakonito, da bodo imeli prednost projekti z izbranim izvajalcem. Zato je takšno spreminjanje pravil nedopustno, in če se bo denar prelil zgolj v Ljubljano, bo to eden izmed primerov centralizacije Slovenije,« je prepričan Žagar.
Skladni regionalni razvoj ni več niti črka na papirju, ker vlada v bodoči evropski finančni perspektivi načrtuje pripravo enotnega operativnega programa, čeprav je Slovenija razdeljena v dve kohezijski regiji. Prav zaradi dejstva, da so se razvojne razlike med regijama v minulih letih še poglabljale, je vzhodni regiji uspelo pridobiti dodatnih 500 milijonov evrov evropskih sredstev. V novem operativnem programu pa so državniki pozabili na to okoliščino in bodo ves denar vrgli v isto vrečo. »To je daleč od partnerskega sodelovanja, in če bo vlada vztrajala pri tem pristopu, ne bo prejela predhodnega soglasja svetov regij,« napoveduje predsednik SOS.
