Študij bo po novem poln ali delen, obe obliki študija pa bosta brezplačni ali plačljivi, le da bo delni študij, ki bo brezplačen za zaposlene, nosečnice, bolne…, ki še niso porabili »bonusa« za brezplačni študij, lahko trajal dvakrat dlje, so novo poimenovanje včeraj pojasnjevali na ministrstvu za izobraževanje. Popravili pa so že tudi napako, ki je vznemirila študente. Jasneje bodo zapisali, da dovoljeni obseg plačljivega študija ne sme presegati 40 odstotkov vseh vpisanih študentov v posameznem programu glede na število vpisanih v brezplačni študij. Tako napisana določba lahko prepreči, da bi v kakšnem programu v plačljivi študij vpisali 60 odstotkov študentov, v kakšnem manj želenem pa 20 odstotkov.
»Na ministrstvu za izobraževanje si želimo, da bi bil zakon čim bolj jasen, zato ga skoraj dnevno izboljšujemo,« je včeraj povedal državni sekretar Mirko Pečarič, ki znova zagotavlja, da bo zakon ščitil študente pred (morebitnimi) zaslužkarskimi apetiti visokošolskih zavodov in da so očitki, da se bo delež plačljivega študija zaradi zakona povečal, neutemeljeni.
Ponekod izrednega študija trikrat več kot rednega
V potrditev svojih besed je Pečarič med drugim poudaril, da podatki o razmerju med deležem letos razpisanih mest izrednega in rednega študija kažejo, da je v nekaterih programih ta hip celo za 300 odstotkov več (plačljivega) izrednega študija kot rednega. Na javnih zavodih je to razmerje za študente ugodnejše kot na zasebnih, toda tudi na javnih zavodih so v 21 odstotkih programov razpisali med 40 in 100 odstotkov mest za izredni študij glede na redni študij (na zasebnih 62 odstotkov). Na dveh odstotkih javnih programov pa so mest za izredni študij razpisali celo več kot 100 odstotkov glede na število rednih (na zasebnih 19 odstotkov). Pečarič je povedal, da podatke o dejanski zasedbi razpisanih mest, na podlagi katerih je mogoče izdelati bolj realno sliko razmerja med plačljivim in neplačljivim študijem, še zbirajo.
Varovalke pred »fiktivci«
Kako bodo v prihodnje dosegali, da delež vpisanih v plačljivi študij v posameznem programu – in ne prijavljenih na razpisana mesta – ne bo presegal 40 odstotkov, pa se še niso domislili. Najbrž bodo zavodi razpisali plačljiva mesta »s pridržkom«; če bo prostor, se bodo lahko kandidati vseeno vpisali v brezplačni študij. Na ministrstvu tudi zagotavljajo, da bo šolnina še vedno določena v pravilniku ministrstva.
Pečarič je včeraj še pojasnjeval, da bodo prehodi med plačljivimi in neplačljivimi oblikami študija možni. Ne bo pa se mogoče večkrat prepisati iz programa v program in ohraniti študentske pravice. Vsakdo bo namreč lahko le enkrat v življenju brezplačno študiral, in sicer v času trajanja študijskega programa na 1. in 2. stopnji plus eno leto. Varovalka pred fiktivnimi študenti naj bi bila tudi določba, po kateri bo minimalni pogoj za ohranitev pravice do brezplačnega študija opravljenih pet kreditnih točk. Tisti, ki v enem letu ne bo opravil niti enega predmeta, torej ne bo mogel več študija nadaljevati brezplačno.
