Prejšnji teden je selektor odpotoval v Los Angeles k zvezdniškemu sinu Anžetu, ki je slovenskim novinarjem vnovič sporočil, da želi v Sočiju igrati z bratom Gašperjem. Poleti je celo dejal, kako lepo bi se bilo čez nekaj let spominjati skupnega nastopa v Sočiju, kakor da so olimpijske igre tekmovanje za polnjenje družinskega albuma. Tovrstne izjave so lahko problematične, saj bo kmalu postalo jasno, koliko vpliva ima Anže Kopitar na izbor potnikov za Soči. Njegov oče je že naredil napako, ko je na majskem svetovnem prvenstvu na Švedskem svojemu drugemu sinu glede na sposobnosti zaupal preveliko vlogo, zato mora paziti, da spodrsljaja ne ponovi. Ker je bil medijski pritisk za Matjaža Kopitarja prevelik že v Stockholmu, se mora pripraviti, da bo v olimpijskem Sočiju še huje.
Selektor bi moral upoštevati, da Gašper Kopitar glede na dosedanjo športno pot in trenutni status pač ne spada med najboljšo trideseterico hokejistov pri nas. Če bo dobil vozovnico za Soči, bo to zgolj zaradi pravega priimka. Izgovor, da si je priboril igre, ni najbolj posrečen, saj je bila njegova vloga v Vojensu nepomembna. Gašper Kopitar je na lastni koži že spoznal, kako krut je svet športnega profesionalizma, v katerem se očitno ne znajde najbolje. Zanj je bila prehitra že švedska druga liga, zato so ga odslovili v Mori. Potem ko je začel trenirati z Jeseničani, ni izkoristil možnosti, da bi zaigral v drugoligaškem tekmovanju INL, zato ne bomo nikdar dobili odgovora, kako bi se znašel v novem okolju. Ali je vreden olimpijskega nastopa ali ne, bi lahko dokazal tudi v INL, a bi bil izziv verjetno prevelik, saj bi moral biti med najboljšimi.
