Od začetka industrijske revolucije se je kislost oceanov povečala za 26 odstotkov in še naprej narašča – verjetno hitreje kot kadar koli v zadnjih tristo milijonih letih, opozarjajo znanstveniki v poročilu, ki so ga pripravili na podlagi ugotovitev lanskega srečanja v Kaliforniji, kjer se je zbralo več kot petsto vodilnih globalnih strokovnjakov za kislost morja. Zakisljevanje oceanov bo imelo številne posledice za življenje v morjih, za prehranjevalne verige in za gospodarske panoge, ki so odvisne od morskih plodov.
Poročilo bodo uradno predstavili v Varšavi, kjer do konca naslednjega tedna poteka srečanje predstavnikov 190 držav sveta, ki pripravljajo temelje za globalni dogovor o omejevanju izpustov toplogrednih plinov in preprečevanju segrevanja ozračja.
Ličinke ostrig in polžki že umirajo
Znanstveniki navajajo, da je edini primerljivi dogodek v zgodovini tisti pred 55 milijoni let, ko so v globokem morju izumrli številni organizmi z apnenčastim ohišjem, ekosistemi bližje površju oceanov pa so se močno spremenili. A vseeno so bile spremembe PH morja tedaj desetkrat počasnejše kot zdaj, pravijo.
Oceani trenutno absorbirajo četrtino vsega ogljikovega dioksida, ki ga v zrak spusti človek in tako zmanjšujejo učinke na segrevanje ozračja. S tem narašča njihova kislost, obenem pa se zmanjšuje njihovo absorbiranje ogljikovega dioksida. V nekaj desetletjih se tako lahko zgodi, da bo morska voda blizu tečajev tako kisla, da bo razjedala apnenčaste lupine nekaterih organizmov, v tropskih krajih bi v plitvinah lahko popolnoma izginili koralni grebeni, ki jim zaradi biološke raznovrstnosti pravijo tudi deževni gozd morja. Z večanjem kislosti se v morju zmanjšuje prisotnost karbonatnih ionov, ki so bistvena sestavina lupin oziroma ohišja številnih morskih organizmov.
Posebej prizadeti bodo mehkužci, kot so dagnje ali ostrige, ribe, nekoliko manj raki. Majhnim morskim polžkom, ki so bistveni v prehranjevalni verigi, med drugim za rožnatega lososa, denimo kislost južnih morij v okolici Antarktike že zdaj razjeda ohišje. Na severozahodu ZDA imajo gojilnice ostrig od leta 2007 velikanske izgube, ker je navadna morska voda zaradi kislosti pobila na milijarde ličink ostrig. Do leta 2100 bi lahko samo izgube v trgovini z mehkužci znašale 130 milijard dolarjev.
Edina rešitev je zmanjšanje izpustov
Edini pravi način, kako zmanjšati zakisljevanje morja, je zmanjševanje ogljikovih izpustov, trdijo znanstveniki. Kot je znano, je zastavljeni cilj mednarodne skupnosti manjšati število izpustov za toliko, da se ozračje ne bi segrelo za več kot dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo (doslej se je že segrelo za 0,8 stopinje). Dogovor o tem naj bi dosegli do leta 2015, veljati pa naj bi začel leta 2020, a sporazumu stojijo na poti številne ovire, od gospodarske krize, ki znižuje pripravljenost držav, da vlagajo sredstva v zmanjšanje izpustov, do razhajanj med razvitimi in razvijajočimi se državami.
Znanstveniki v poročilu sicer navajajo, da bi zvišanje temperature za dve stopinji še vedno ogrozilo nekatere morske ekosisteme. Kot da zakisljevanje ne bi bilo dovolj, pa dodajajo, da se oceani soočajo tudi z vse manjšo vsebnostjo kisika, segrevanjem, onesnaževanjem, večjo izpostavljeno UV-B žarkom zaradi tanjšanja ozona in prekomernim ribolovom.
