Iz Mozirja v Kotlje
A kot za Dnevnik zagotavlja zastopnica Abidova, pravnica Iva Živanovič, jih do izdaje gradbenega dovoljenja loči le še nekaj dni. »Žal ni nič odvisno od nas. Dejansko smo morali vlogo dopolniti še z nekaj soglasji za projekt, kar smo tudi storili, upravna enota pa ima 15 dni časa, da izda gradbeno dovoljenje,« je povedala Živanovičeva, ki novih zapletov ne pričakuje. Medtem pa je v javnost že pricurljalo tudi ime sovlagatelja, ki z ruskim poslovnežem stopa v omenjeni projekt. Gre za Jurija Maleševiča, lastnika podjetja Interdesign, ki je imel velikopotezne načrte že v Mozirju. Tam je postavil veliko zgradbo, v kateri bi danes moral biti varstveno-delovni center z bivalno enoto, dom starostnikov, rehabilitacijski center in bivalni atelje za starostnike umetnike, tako imenovani socialni center, a je zgradba še danes prazna. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je izredno razočaran, ker projekt ni zaživel. Še več, dejal nam je, da se jim Maleševič sploh ne oglaša na telefon. Maleševič je namreč potem, ko so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve povedali, da je najemnina za prostore zanje previsoka, računal, da bo prostore oddal v najem ministrstvu za zdravje za potrebe dr. Marte Macedoni Lukšič. A se tudi to ni zgodilo, ker omenjena zdravnica ni dobila želene koncesije za obravnavo otrok z avtizmom.
O penalih bodo odločali svetniki
Maleševič bo, kot pravi Živanovičeva, z ruskim zdravnikom sodeloval kot projektant, v projekt pa vstopa tudi kot partner, sovlagatelj. Že pred mesecem je tudi razkrila, da nameravajo v Rimskem vrelcu osnovno zdravstveno rehabilitacijo razširiti in rehabilitacijsko zdravljenje ponuditi tudi športnikom. Da so zdaj premagali še zadnjo oviro do potrebnega gradbenega dovoljenja, je prepričan tudi ravenski župan Tomaž Rožen. »Kolikor vem, zadržkov za pridobitev gradbenega dovoljenja ni več, razen morda finančnih, in graditi bodo lahko začeli v nekaj tednih,« pravi Rožen. Priznava pa, da se lahko zgodi, da bo ruski lastnik moral občini po 1. februarju prihodnje leto začeti plačevati penale, kar pomeni, da bi občini mesečno na račun kanilo 9600 evrov. »O kakšni oprostitvi za zdaj ne razmišljamo, o tem bo odločal občinski svet. Šele ko se bo obnova videla tudi v resnici in ne bo več le na papirju ter bo jasno, da je njihova namera resna, bomo vsi zadovoljni,« pravi Rožen.
