V Republiki Sloveniji je bila na nekaterih ministrstvih omenjena konvencija prevedena kot Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu, vendar je ustreznejši prevod Mednarodna konvencija o pomorskem delovnem pravu, saj kolikor se izhaja iz jezikovno logične razlage, je pravni standard pravno pravilo, ki se je izoblikovalo v praksi, medtem ko konvencija ne povzema le pravnih pravil, ki predstavljajo pravne standarde, izoblikovane v praksi, temveč je njen najpomembnejši del ravno pravo, ki ga je postavila avtoriteta.
Konvencija združuje konvencije in priporočila glede pravne ureditve v pomorstvu, ki jih je Mednarodna organizacija dela sprejela od leta 1919 dalje v enotno prečiščeno besedilo. S tem smo dobili prvi splošni kodeks o pravni ureditvi pomorščakov, ki združuje kar 76 konvencij, sprejetih s strani Mednarodne organizacije dela, od katerih jih je Republika Slovenije do sedaj ratificirala oziroma prenesla z aktom o nasledstvu le šestnajst.
Slovenija konvencije še ni ratificirala, vendar jo Direktiva 2009/13/ES s 16. februarjem 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med združenjem ladjarjev Evropske skupnosti in Evropsko federacijo delavcev v prometu o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES zavezuje, da jo v svoj pravni red prenese v roku enega leta od dne začetka veljavnosti direktive, ki je vezana na začetek veljavnosti konvencije, kar pomeni, da ima Republika Slovenija za njen prenos čas do 20. avgusta 2014.
Mednarodno konvencijo o pomorskem delovnem pravu sta predstavili dve zelo kompetentni osebi v Republiki Sloveniji s tega področja, prof. dr. Marko Pavliha, predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu, in Branko Krznarič, vodja oddelka za pogodbe pri Mednarodnem sindikatu pomorščakov.
V zvezi s konvencijo je prof. dr. Marko Pavliha poudaril izreden pomen konvencije in nujnost, da jo Republika Slovenija ratificira, če želi, da jo obravnavajo kot resno pomorsko državo. Pri tem je poudaril, da konvencija ponuja dobro zaščito pomorščakom kot enih izmed najšibkejših in v precej primerih zelo izkoriščanih oseb v pomorstvu. Sama konvencija kot izdelek je dobra tudi zaradi tega, ker za razliko od precej mednarodnih konvencij s področja pomorstva vsebuje mehanizme, da je tudi ladje, ki vijejo zastavo držav, ki je niso ratificirale, ne morejo izigravati.
Branko Krznarič je izpostavil številne kršitve pravic pomorščakov na področju njihovih pravic iz delovnega razmerja, vlogo Mednarodnega sindikata pomorščakov pri njihovi zaščiti in pomembnost konvencije, ki vzpostavlja enotna in celovita pravila pri zagotavljanju pravic pomorščakom iz delovnih razmerij.
Okroglo mizo je nadaljevala Margita Selan Voglar, vodja transportnih zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav, d.d., z zelo perečo temo o piratstvu. To se je zelo razmahnilo v Somaliji, nekaterih predelih Južne Amerike ter v zahodni Afriki.
Število napadov na ladje je bilo v stalnem porastu do leta 2012, ko se je zmanjšalo zahvaljujoč sprejetim ukrepom. Na samem začetku so pirati delovali le s hitrimi čolni in zahtevali za ladjo in posadko 150.000 ameriških dolarjev odkupnine. Z leti so se razvili v odlično organizirane združbe, povezane z uglednimi odvetniškimi pisarnami v Londonu in Švici. Temu primerne so odkupnine za ladje in posadke, ki so narasle na 10 milijonov dolarjev v letu 2011.
Vse to je vplivalo, da je bil v letu 2009 riziko piratstva izvzet iz splošnih pomorskih kasko zavarovanj. Eden izmed ukrepov za varovanje pred pirati je oboroženo spremstvo, ki so mu do pred kratkim nasprotovali, ker bi z upiranjem piratom spravili ladijsko posadko v nevarnost, vendar zadnje izkušnje kažejo, da nobena ladja z oboroženim spremstvom ni bila ugrabljena. V vsakem primeru takšno spremstvo pušča številna odprta pravna vprašanja in ne predstavlja sistemske rešitve za izkoreninjenje piratstva.
Ob koncu okrogle mize so bili sprejeti zaključki glede Mednarodne konvencije o pomorskem delovnem pravu. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se pozove, da v najkrajšem času pripravi kakovosten prevod konvencije. Republika Slovenija naj čim prej ratificira konvencijo ne glede na Direktivo 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009, ki ne nalaga prenosa celotne vsebine konvencije.
Pristojni organi naj pripravijo osnutek sprememb in dopolnitev pomorskega zakonika, ki naj kot poseben predpis uredi tiste vidike zaposlitev pomorščakov, ki so specifični v primerjavi s splošnim zakonom o delovnih razmerjih. Republika Slovenija naj predlaga komisiji, svetu in evropskemu parlamentu, da Evropska unija nemudoma ratificira konvencijo, saj takšna obveza izhaja iz Modre knjige o celostni politiki Evropske unije. Društvo za pomorsko pravo Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da ustanovi medresorsko komisijo, ki bo spremljala vse mednarodne sporazume s področja pomorstva in preostalega transporta, ter predlaga tiste, ki bi jih morala ratificirati Republika Slovenija.
Dr. Boris Jermanpravna služba Luke Koper, d. d.
