Čeprav je treba naprej storiti vse, da bomo našli več rešitev za socialno šibke, revne in zmanjšali njihovo število, pri čemer je vlada storila premalo, je ena od možnosti tudi uporaba zavržene hrane, do česar prihaja največkrat na koncu preskrbovalno-prodajne verige, na primer v trgovinah. Prehranski ostanki naletijo na številne ovire, ki onemogočajo njihovo uporabo v humanitarne in socialne namene – predvsem je tu zakonodaja, ki na primer prepoveduje, da bi se v trgovinah zavržena hrana smela uporabiti dalje. Ker hrana postane biološki odpadek in s tem blago, ki ne sme več na police, normativi in standardi za kakovost živil zahtevajo, da se takšna živila zbirajo v posebnih posodah in ločijo od embalaže, nato jih prevzemajo podjetja za upravljanje bioloških odpadkov.
S tem normativi preprečujejo, da bi se hrana, ki je še na voljo in ji je pretekel rok uporabnosti, uporabila in ne zavrgla. Treba je poiskati vse možnosti, da bi bila tik pred iztekom roka uporabnosti na voljo tistim, ki so pomoči potrebni. Težava zato niso le presežki hrane v gostinskih obratih, trgovinah in trgovskih središčih, temveč administrativne in zakonske prepreke za njeno uporabo, ko je ta še uporabna.
Solidarnost – za pravično družboOdbor za pravično in solidarno družbo
