“Nič se ni spremenilo” (video)

Protestnikom zakuhalo vreme, policistom avtomobil

Urška Breznik iz Iniciative za demokratični socializem, ena izmed organizatoric včerajšnjega protesta, je bit dogodka ubesedila takole: »V letu dni po začetku protestnega vala se kljub odstopu vlade Janeza Janše ni nič spremenilo. Politika je ostala ista.« Breznikova je prepričana, da bi moralo ljudstvo združiti moči in se upreti plačevanju za krizo, ki jo je sprožila elita. Aktivistka in predstavnica Gibanja 29. oktober Nati Miajlović pa je dodala, da so pred letom dni pričakovali bistveno več, na koncu pa se je v Mariboru spremenilo le ime župana.

Za mariborske organizatorje se je začelo neobetavno, tudi zato, ker je program na Trgu Leona Štuklja prekinila nevihta. Ko pa se je nebo razjasnilo, so se ljudje vendarle začeli zbirati v večjem številu in okoli 17.30 je približno tisočglava množica zapustila trg in se napotila čez Titov most. »Pohod nepokorščine« je popestril komični prizor, ko je policijskemu avtomobilu, ki je zaprl Pobreško cesto, zakuhal motor.

Dodatna zabava je bila še okoliščina, da je namrgodeni policist za krmilom pokvarjenega vozila, ki je bil deležen glasnega posmeha demonstrantov, novembra lani odvzel prostost enemu izmed kazensko ovadenih vstajnikov, in sicer Jerneju Mažgonu - Jerryju, ki mu še zmeraj grozi sodni pregon.

Kljub travmatični lanskoletni izkušnji in sedenju v priporu je Mažgon včeraj znova prišel na protest. »Stanje je še slabše kot pred letom dni,« je razočaran Mariborčan, nekdanji policist, »zato je treba oditi na ulice in zahteve toliko dolgo ponavljati, da bodo uslišane.«

Ali je tistih približno 500 vztrajnih protestnikov, ki so se okoli 18.30 zbrali pred občino, imelo tudi kakšno zahtevo za »vstajniškega« župana Andreja Fištravca, je bilo težko razbrati. En plakat mu je resda sporočal, da je »gotof«, peščica zbranih pa je vzklikala: »Lopovi! Lopovi!«. Ali so imeli v mislih župana, mestne svetnike, ki niso odstopili, ali vlado Alenke Bratušek, ni bilo mogoče nedvoumno uganiti.

Vpitje na prazne palače

Sociologa, ki ga je lanski protestni val naplavil na oblast v mestu ob Dravi, včeraj ni bilo v Mariboru. Bojda je šel v Berlin. Po socialnem omrežju Facebook pa je svojim prijateljem sporočil misel, da je treba ljudem vrniti upanje. »Žal tudi na tej poti ne gre brez napak, še manj pa brez nagajanj, kar je na našem koncu na žalost nekaj vsakdanjega. Ko nasprotnik zazna, da si na pravi poti, ti bo začel nagajati,« je zapisal mariborski župan, ki mu sodeč po zadnjih javnomnenjskih raziskavah upada podpora občanov.

Kam so včeraj izginili poslanci iz parlamenta v Ljubljani, prav tako ni bilo mogoče natančno vedeti. Ko se je pred stavbo zbralo okoli tisoč protestnikov, ki so vpili »Vsi smo Maribor«, so bila okna na pročelju zatemnjena. Množica je pred tem prehodila krog mimo vladnih palač in tako v miniaturni verziji poustvarila občutek z lanskoletnih vstaj.

»S pokojnino štiristo deset evrov po sedemintridesetih letih delovne dobe imam pravico tu protestirati vsak dan,« je rekel sivolasi gospod Konstantin, ki je na protest prinesel transparent za napisom, naj si ministri znižajo plače na polovico ali pa odstopijo. »Ti tu notri so tisti pravi javni sektor,« je pokazal s prstom na parlament. »Učitelji, zdravniki in medicinske sestre si prigarajo svoje plače. Od poslancev pa ni prav nobene koristi.« Gospod Konstantin je na protest prinesel posebno karizmo. Njegova družina izvira s Cipra in iz Grčije. »Natančno spremljam, kaj se dogaja pri njih,« je rekel in se prestopil ob transparentu »Poslance na minimalce«. Tega so protestniki, podpisani kot »proletariat«, položili po sredini Šubičeve ulice, ob njem pa prižgali dve pogrebni svečki.

Podobno kot še v štirih drugih slovenskih mestih se je ljubljanski protest iztekel v skandiranju »Gremo v parlament« ter »Ne bomo plačali vaše krize«. Obe paroli sta globalni. Ponavljajo ju protestniki od Lizbone do Aten.