V krški jedrski elektrarni (JEK) so včeraj s posebno robotsko napravo, tako imenovano podmornico, začeli iskati od 40 do 50 tabletk iz uranovega dioksida, ki sestavljajo približno pol metra dolg kos gorivne palice, ki se je pred dvema tednoma v jedrski elektrarni odlomil. Toda kot kaže, so tabletke ostale v odlomljeni palici, saj ni videti, da bi bile raztresene po bazenu za izrabljeno gorivo, pravi direktor Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) Andrej Stritar. Medtem ko so iz Krškega sporočili, da bodo na vsa naša vprašanja odgovorili na današnji novinarski konferenci, je Stritar še povedal, da po prvem pregledu primarnega kroga, po katerem kroži jedrsko gorivo, njegovih ostankov niso našli niti v reaktorju niti na poti do bazena za izrabljeno gorivo, kjer zdaj leži odlomljeni kos. Francoska ekipa jedrskih strokovnjakov, ki je prav zato prispela v Krško, bo s podmornico ves krog znova preiskala. Odlomljeni del palice pa bodo zaprli v posebno posodo v bazenu za izrabljeno gorivo, ki je namenjena prav shranjevanju drobnih visokoradioaktivnih ostankov goriva.
Večje sevanje v prostorih elektrarne
Za problem s poškodovanimi gorivnimi palicami uprava za jedrsko varnost ve že od lanskega poletja, ko se je začela povečevati stopnja radioaktivnosti v primarni vodi. Ker pa so bile te koncentracije daleč pod dopustnimi mejami za varno obratovanje, JEK ni bilo treba nemudoma ukrepati, temveč so lahko počakali do rednega remonta. Pred dvema tednoma so po Stritarjevih besedah presenečeno ugotovili, da so palice bolj poškodovane, kot so sprva mislili.
Kljub temu Stritar zagotavlja, da tri puščajoče palice, od katerih se je ena celo zlomila, ne predstavljajo nevarnosti za okolje, saj vse, kar uide iz palic, ostane v primarnem krogu, ki je hermetično zaprt in pod tlakom 150 barov, voda v njem pa se stalno čisti in filtrira. Glede na dostopne podatke tudi vodja odseka za reaktorsko tehniko pri Institutu Jožefa Stefana dr. Leon Cizelj ocenjuje, da se je radioaktivno sevanje povečalo le v nekaterih prostorih znotraj elektrarne. Ti so tudi sicer podvrženi nekoliko višjemu sevanju, vanje pa lahko vstopajo le primerno usposobljene in opremljene osebe. »Verjamem, da je delo organizirano tako, da bodo delavci zaradi poškodb goriva prejeli le minimalno večje odmerke sevanja, kot so sicer običajni za remonte jedrskih elektrarn. Izkušnje kažejo, da večina delavcev v času remonta prejme odmerke, ki so bistveno nižji od zakonskih omejitev.«
»Brez natančne diagnoze ne bo pravega zdravila«
Po Stritarjevih besedah so sicer poškodbe gorivnih palic dokaj pogoste, vzroki zanje pa so različni. Najpogosteje so po Cizljevih besedah zanje krivi napake v njihovi izdelavi, močan tok hladilne vode, zaradi katerega palice vibrirajo in se zaradi trenja ob distančnike, ki skrbijo za primerno razdaljo med palicami, obrabijo, prav tako pa jih lahko poškodujejo trčenja z delci, ki so pomotoma ostali v reaktorskem hladilnem krogu in jih s sabo nosi hladilna voda. Stritar pravi, da za težave v Krškem najbolj sumijo vodni tok, saj so se poškodovale robne palice, ki najbolj vibrirajo. Pri vračanju gorivnih palic v reaktor bodo zato na položaje poškodovanih palic namestili prazne cevi brez jedrskega goriva.
Podrobno analizo vzrokov poškodb bo sicer morala opraviti krška jedrska elektrarna, nekdanji inšpektor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Miroslav Gregorič pa upa, da je ne bo opravil le Westinghouse, ki je gradil nuklearko, temveč tudi neodvisni laboratorij. »Brez natančne diagnoze ni mogoče predpisati pravega zdravila,« ob tem poudarja dr. Cizelj. Kot še pojasnjuje, v svetu v takih primerih pogosto po podrobnem pregledu reaktor napolnijo z nepoškodovanimi gorivnimi elementi in ga ponovno zaženejo, hkrati pa budno pazijo na morebitne nove poškodbe ter iščejo vzroke prvotnih. Redni remont krške jedrske elektrarne bi se sicer moral končati do novembra, vendar bodo elektrarno po Stritarjevih besedah zaradi odkritih poškodb verjetno zagnali z nekaj zamude.
