Zakon je bil sprejet brez glasu proti, minister Tomaž Gantar pa se je glasovanja vzdržal.

Kot je povedal minister Čufer, je zakon tudi sestavni del proračuna za leto 2014 in dalje, hkrati pa je tudi sistemski zakon, ki upošteva dolgoročni vidik. »Poudaril bi, da smo v zadnjem trenutku sprejeli nekaj izjem, finančni učinek v tem trenutku znaša nekje med 390 in 395 milijonov evrov, od česar se približno polovica razdeli med občine, polovica pa gre v državni proračun,« je dodal.

V zadnjem trenutku nekaj izjem

Vraničarjeva je predstavila izjeme, ki so jih sprejeli v zadnjem trenutku. »Nekaterim pripombam, ki so se oblikovale v zadnjem trenutku, je vlada prisluhnila. Uvedli smo določene korektive za socialno najšibkejše in tiste, ki potrebujejo večjo bivalno površino,« je povedala.

Med drugim prejemniki in upravičenci do socialnih pomoči in varstvenega dodatka bodo upravičeni do 50-odstotnega znižanja na nepremičnino, v kateri stalno bivajo. Invalidom, ki potrebujejo večjo bivalno površino, bo pripadlo 30-odstotno znižanje.

Predlog predvideva tudi možnost davčnega kredita, po katerem se bo davčni dolg namesto plačila vpisal v zemljiško knjigo, davek pa bo poravnan po zamenjavi lastnika.

Sakralni objekti v najožjem pomenu besede ne bodo obdavčeni

Kulturni spomeniki in sakralni objekti v najožjem pomenu besede, torej tisti, ki se uporabljajo izključno za bogoslužje, oprostijo davka na nepremičnine, poleg tega pa se bodo oprostila tudi neplodna zemljišča. Kar se tiče sakralnih objektov je Čufer pojasnil, da so si premislili zato, ker nobena druga država nima tovrstnih objektov obdavčenih, je pa poudaril, da so vse druge nepremičnine v lasti Cerkve normalno obdavčene.

Za stanovanjske nepremičnine (stanovanja in hiše) v letu 2014 velja izjema, da se jim davčna izjema zniža na 85 odstokov vrednosti, določene v REN-u.

Škofovska konferenca zadovoljna z oprostitvijo plačila davka

Slovenska škofovska konferenca pozdravlja odločitev vlade, da v zakonu o davku na nepremičnine predvidi oprostitev plačila davka na sakralne objekte in kulturne spomenike. Do samega zakona se sicer ne želi opredeliti, dokler ne bo znana vsebina in predvidene davčne stopnje za druge nepremičnine, ki so v lasti njihove verske skupnosti.

Kot so v odzivu zapisali v Slovenski škofovski konferenci, jih še posebej zanima, s kolikšno davčno stopnjo bodo obdavčeni pastoralni prostori, župnijski uradi, samostani, kulturni domovi, vrtci in šole.

»Upamo, da bo nadaljnji postopek sprejema omenjenega zakona potekal v smeri dialoga med različnimi socialnimi partnerji in da bodo nepremičnine tako socialno šibkih družbenih skupin kot tudi šol, socialnih ustanov in drugih družbeno koristnih organizacij izvzete iz plačila davka na nepremičnine,« so poudarili.

Nov davek za pokrivanje tajkunskih zgodb

Poslanska skupina SDS ocenjuje, da bo novi davek najbolj obremenil majhne in srednje podjetnike, kmete in upokojence, slovensko gospodarstvo pa bo zaradi njega še manj konkurenčno. »Gre za nov davek za pokrivanje tajkunskih zgodb,« je dejal poslanec SDS Zvonko Černač.

Kot je na današnji tiskovni konferenci v Ljubljani dejal Černač, v stranki niso presenečeni nad sprejetjem zakona.

»Gre še za eno prerazporeditev, ki se dogaja pod to vlado, gre za zaplembo denarja zaposlenim, upokojencem, obrtnikom, in kmetom, predvsem pa za pokrivanje lumparij bančnih in ostalih tajkunov, ki so ohranili nedotaknjeno premoženje in se veselo sončijo in smejijo vsem v brk, ne v zaporih, pač pa v svojih vilah in jahtah,« je bil nazoren Černač.

Ob tem je dodal, da bodo z novim davkom, ki predstavlja največji poseg v denarnice prebivalstva in gospodarstva, najbolj prizadeti tisti z najnižjimi dohodki in gospodarstvo, kjer bodo nove obremenitve najbolj prizadele majhne in srednje podjetnike, obrtnike in zaposlene.

V največji opozicijski stranki so kritični tudi do različnih stopenj obdavčitve, ki bodo veljale za različne nepremičnine.

»Zakon, ki ga je danes sprejela vlada, globalno za dvakrat povečuje to obremenitev, bistveno bolj pomembno pa je, da je ta obremenitev v posameznih okoljih bistveno bolj povečana, kot je bila doslej,« je zaplete zaradi novega davka navedel opozicijski poslanec.

Luknja se še povečuje

Kot ocenjujejo v SDS, je izključni namen novega davka krpanje vedno večje proračunske luknje in ne razvoj lokalnih okolij in državnega okolja v infrastrukturnem pomenu, za kar so v osnovi namenjeni ti davki.

V največji opozicijski stranki menijo, da vlada premierke Alenke Bratušek kljub bistveno višjim obremenitvam, ki so jih bili deležni ljudje in gospodarstvo v zadnjega pol leta, to luknjo še povečuje. »V letu 2013 bo, kljub temu da so se davki povečali, prilivov za 260 milijonov evrov manj, kot jih je bilo v letu 2012,« je dejal Černač.

V SDS menijo, da bi morala minister za kmetijstvo in okolje ter podpredsednik SD Dejan Židan in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ter član PS Stanko Stepišnik zaradi današnjega sprejetja zakona odstopiti.

Kot je dejal Černač, stranka SD v času vlade Boruta Pahorja ni sprejela zakona takratnega ministra za finance Francija Križaniča o davku na nepremičnine po stopnji 0,03, zdaj pa je privolila v petkrat višjo davčno obremenitev.

Minister Stepišnik se je po Černačevih besedah v parlamentu zavzemal proti dvigu davkov na nepremičnine, zdaj pa je pristal na dvig obremenitev, ki bodo prizadele obrtnike in industrijo.

Skupnost občin glede nepremičninskega davka žuga s pravnimi sredstvi

Predstavniki Skupnosti občin Slovenije so prepričani, da niso imeli priložnosti opozoriti na nujnost drugačnega postavljanja davka na nepremičnine in posledice, ki jih bo ta imel na ljudi. Zato opozarjajo, da bodo uporabili vsa pravna sredstva za zaščito javnega interesa.

V sporočilu za javnost so zapisali, da se je vlada o predlogu zakona pred sprejetjem sestajala z vsemi, razen z občinami, ki bodo nosile posledice dogovorov. Prepričani so tudi, da so bila vsa njihova dosedanja opozarjanja o težkih posledicah, ki jih bo tako zastavljen davek na nepremičnine imel za nadaljnje delovanje občin, večinoma preslišana.

V skupnosti opozarjajo, da bo posledice uvedbe davka na koncu občutili najšibkejši. "Delež davka, ki bi ga naj država odstopila občinam, je namenjen urejanju skupnih javnih zadev, vrtcem, šolam, kulturi, področju sociale, čistemu okolju in podobno. S sprejetjem takšnega zakona bo vlada ekonomsko in socialno stisko le še dodatno poglobila," so izpostavili v sporočilu. Prepričani so, da se to ne bi zgodilo, če se na prvotno lokalnim skupnostim in njihovim ljudem pripadajoč davek ne bi "priklopila" država, ki je v tem še ne v celoti dodelanem davčnem viru, videla možnost, da si napolni izpraznjene državne blagajne.

V DeSUS se bodo o podpori davku še odločili

Stranka upokojencev DeSUS se mora o podpori predlogu zakona o davku na nepremičnine še odločiti, je danes po seji vlade dejal minister za zdravje Tomaž Gantar. Pri pogajanjih v zadnjih dneh je bilo narejenih več korakov v pravo smer, je dejal, a danes sam še ni imel pooblastila za podporo zakonu. Ocenjuje, da bo DeSUS zakon v DZ le podprl.

Gantar je v izjavi novinarjem spomnil, da je imel DeSUS kar nekaj pomislekov. Osebno meni, da je bilo v zadnjih dveh dneh pri pogajanjih narejenih kar nekaj korakov v pravo smer, a danes sam še ni imel pooblastila za podporo zakonu.

Izpostavil je olajšave za tiste, ki prejemajo varstveni dodatek. Tako mora stranka DeSUS o podpori zakonu še odločiti. Ob tem Gantar pričakuje razumno odločitev, glede na to, da je ta zakonodaja potrebna in brez nje verjetno rebalansa proračuna ni.

Na vprašanje, ali bi morali biti po njegovem mnenju davka oproščeni lastniki stanovanj, ki prejemajo najnižje dohodke, denimo pod 450 evrov, pa je odgovoril, da bi potemtakem moral biti davka oproščen marsikdo. A potem tak zakon nima več vsebine in ne bi prišli nikamor, je dejal. Po njegovih besedah se »moramo vsi zavedati, v kakšnem položaju smo«. Spomnil je še, da davek na nepremičnine obstaja po vseh državah in gre pri tem iskati le razumne kompromise ter upoštevati tiste, ki so resnično ogroženi in ne bi zmogli tega bremena.

Sicer pa po mnenju ministra težko pride v poštev možnost, da stranka DeSUS ne bi podprla zakona o davku na nepremičnine, a ostala v koaliciji. Po njegovih besedah je namreč ta zakon ključen za to vlado in koalicijo ter za sprejemanje proračuna.

Mačehovski odnos do gospodarstva

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) nad potezo vlade, ki je potrdila predlog zakona o davku na nepremičnine. Predlog ni usklajen s predstavniki obrtnikov in malih podjetnikov, vlada pa je ponovno pokazala mačehovski odnos do gospodarstva, so v odzivu zapisali v OZS.

»V OZS smo ogorčeni in razočarani, da je vlada ponovno pokazala mačehovski odnos do gospodarstva. Predlog davka ni bil usklajen s predstavniki obrtnikov in malih podjetnikov, zato je takšna poteza vlade povsem nesprejemljiva in neodgovorna,« pravi podpredsednik OZS in predsednik upravnega odbora OZS Branko Meh.

Dodaja, da se vlada očitno še ne zaveda, da bodo posledice tako za gospodarstvo kot za celotno državo »katastrofalne«.

V OZS so še zapisali, da so kritični tudi do Gospodarske zbornice Slovenije, ki je sprva predlagala 0,75-odstotno obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin.

Predlog tega davka bo povzročil nestabilnost poslovnega okolja

Predlog zakona o davka na nepremičnine, ki ga je danes potrdila vlada, povzroča veliko zaskrbljenost v gospodarstvu in bo povzročil še večjo nestabilnost poslovnega okolja, sporoča GZS. Po mnenju zbornice bo sedaj zastavljeni davek skupaj z drugimi višjimi dajatvami povzročil nove izgube delovnih mest.

»Na GZS vnovič ugotavljamo, da v Sloveniji žal še vedno velja argument moči posameznih interesnih skupin, ne pa moč argumentov. Če bo zakon gospodarskim družbam naložil bremena in negotovost, kot se zdi v tem hipu, bo ob drugih dodatnih dajatvah v prihodnjem letu vlada imela na vesti številna izgubljena delovna mesta,« opozarjajo.

GZS poslance poziva, naj preprečijo sprejetje zakona, ki da bo dodatno znižal konkurenčnost slovenskih podjetij in podjetnikov ter dodatno ogrozil eksistenco številnih podjetij, podjetnikov in delavcev.

Zbornica znova opozarja, da zaradi »kupčkanja« z novim davkom ni več zagotovila, da prilivi iz gospodarstva ne bodo višji, kot so prilivi gospodarstva iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zato so namesto predlagane 0,75-odstotne stopnje zahtevali 0,60-odstotno stopnjo za poslovne nepremičnine in s tem razbremenitev gospodarstva.