O zagonskih podjetjih oziroma startupih smo na sončni strani Alp prvič slišali pred nekaj leti, ko je ledino v ta svet med prvimi zaorala Zemanta. Mladi in podjetni so na kocko postavili vse in se nastanili v majhni londonski sobici, od koder naprej je nastajala zgodba o uspehu. Njihovo zgodbo so kmalu začeli sanjati tudi drugi mladi slovenski talenti, prepričani, da lahko naredijo več za boljši, lepši jutri družbe. Razvijati se je začelo podporno okolje za globalno naravnana podjetja, rasli so tehnološki parki, podjetniški inkubatorji in pospeševalniki, kjer mladi podjetniki dobijo teoretska znanja, kako nastopiti na trgu, še največ zagona in motivacije pa si dajejo sami, ko eden drugemu delijo izkušnje »s terena«.
Ker so te za mlade neprecenljive, saj jim lahko privarčujejo tako denar kot čas, so slovenski startupi stopili skupaj in pričeli razvijati svoj ekosistem oziroma lastno podporno okolje v obliki skupnosti Silicijevi vrtički. Ustanovitelji Zemante Andraž Tori, Boštjan Špetič in Aleš Špetič, Jugoslav Petković, Tomaž Štolfa, Andraž Logar (3fs), Matic Bitenc (Toshl), Matevž Klanjšek (Celtra), ekipa EqualEyes, Matej Zalar in Luka Birsa (Visionect) in Mija Lorbek (Uniki) je le nekaj imen, ki so pripravljeni brezplačno in kadarkoli prisluhniti idejam mlajših kolegov, jih povezati s pravimi kontakti in usmeriti na pravo pot ter jim s tem privarčevati marsikatero napačno odločitev. To ne pomeni, da bo njihova pot lahka, brez ovir in napak, bo pa gotovo lažja kot če bi se morali učiti zgolj na lastnih napakah.
S tem namenom smo tudi v Dnevnikovi rubriki Gazela osnovali Podjetniški dnevnik, ne le z namenom predstavljati dobre in uspešne zgodbe posameznih podjetij, ampak pokazati, kako jim to uspeva. Že skoraj dve leti podjetniki in predstavniki podjetniškega podpornega okolja z bralci delijo teden dni svojega življenja. Pišejo o vsakdanjih opravilih v svojih podjetjih, zadolžitvah posameznih članov ekipe, se spominjajo napak, ki so jih počeli na začetku poti, izpostavljajo pomanjkljivosti slovenskega poslovnega okolja in ponujajo rešitve zanje. Ker je podjetništvo način življenja in je zato pomembno znati usklajevati poslovno in zasebno življenje, pa številni avtorji Podjetniškega dnevnika razkrivajo tudi, kako so sami našli ravnovesje med poslom in družino.
Na ta način želimo in moramo tudi mediji spodbujati mlade pri njihovih norih idejah in njim, predvsem pa vedno kritičnim opazovalcem, sporočati, da napake niso neuspeh, temveč samo stopnička več do uspeha.
Upam, da je takšen tudi naslednik Podjetniškega dnevnika kot MediYa leta.
