Prag edinega slovenskega ženskega zapora, zavoda na Igu pri Ljubljani, bo morala danes prestopiti brežiška zdravnica Nada Cesarec, ki je bila zaradi kaznivega dejanja opustitve zdravstvene pomoči pravnomočno obsojena na šest mesecev zapora. Predsednik republike Borut Pahor je namreč včeraj kljub številnim pozivom k pomilostitvi iz zdravniških vrst zavrnil takšno možnost, s čimer bo Cesarčeva postala prva slovenska zdravnica, ki je morala za rešetke zaradi napake, storjene pri opravljanju zdravniške službe.
Primer Nade Cesarec je v javnosti dvignil ogromno prahu, tudi zato, ker so ga v mnogih medijih prikazovali kot najbolj nazoren dokaz pretirane obremenjenosti slovenskih družinskih zdravnikov, čeprav podrobnejši vpogled v primer takšnih trditev ne potrjuje. Prav zaradi tega smo se v Dnevniku še nedavno spraševali, ali bi bilo res primerno, da bi predsednik države pomilostil prav Nado Cesarec, saj so bile ugotovitve sodišča zanjo več kot neprijetne.
Nekritična do svojega ravnanja
A najprej je treba spomniti, da se je zgodba začela 30. avgusta 2010, ko Cesarčeva kot dežurna zdravnica nujne medicinske pomoči ni odšla na kraj nezgode na železniško postajo v Brežicah, kjer je 55-letni delavec med vzdrževalnimi deli zaradi električnega udara padel z najmanj štiri metre visokega droga in obležal hudo poškodovan – kasneje pa je poškodbam podlegel v ljubljanskem kliničnem centru, kamor so ga pripeljali iz brežiške bolnišnice. Čeprav bi morala zdravnica prav tako oditi na mesto nezgode, je na teren poslala »le« dva zdravstvena tehnika.
Tako se je odločila, ker je imela sočasno enako nujen primer (šlo naj bi za pacientko, ki je izgubljala zavest) tudi v zdravstvenem domu, drugih zdravnikov, ki bi jo lahko nadomestili med intervencijo, pa takrat v domu ni bilo, je zdravnica, ki je ves čas zavračala vsakršno krivdo, svoje ravnanje pojasnila na sodišču. Zatrdila je tudi, da je bila ves čas v stiku z ekipo na terenu in ji tudi dajala navodila. A ji sodišče ni verjelo, saj je preverjanje pokazalo, da se primera nista zgodila sočasno, poleg tega pa zdravstvena tehnika od zdravnice tudi po telefonu nista dobila potrebnih navodil. Izkazalo se je tudi, da je bilo tistega jutra v brežiškem zdravstvenem domu v službi še sedem drugih zdravnikov.
Zato ne čudi ena od sklepnih ugotovitev sodišča, povezanih z oceno, da je želela Cesarčeva več kot očitno ustvariti vtis svoje angažiranosti v tem primeru: »Ugotovitve sodišče samo utrjujejo v zaključku, da gre pri obdolženki za osebo, ki je povsem nekritična tako do sebe kot do očitanega kaznivega dejanja, enako pa sodišče ugotavlja tudi po neposrednem vtisu na sodišču in obdolženkinem odnosu do sodne obravnave.« Sodišče je med drugim še ocenilo, da je želela Cesarčeva z nekaterimi ravnanji očitno zakriti dejstvo, da v tem primeru pacientu ni nudila pomoči, tako kot bi morala, hkrati pa je želela prikazati, da je ravnala z vso dolžno skrbnostjo in poklicno etiko.
Bolj obremenjeni od kolegov v EU
Za pomilostitev Nade Cesarec so se najbolj zagrizeno zavzemali njeni kolegi iz sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, zato je bilo razočaranje predsednika iniciativnega odbora sindikata Igorja Muževiča včeraj povsem razumljivo. Ker so naši družinski zdravniki v primerjavi s kolegi iz EU dva- do trikrat bolj obremenjeni, je ocenil, da je za sedanje neurejene razmere na tem področju kot nekdanji premier soodgovoren tudi Borut Pahor. »Osnovni vzrok za ta primer je v preobremenjenosti, v katero smo družinski zdravniki dobesedno prisiljeni,« je poudaril Muževič, ki je za danes ob 13. uri napovedal shod v podporo Cesarčevi pred zaporom na Igu. Dodal je, da institut pomilostitve predstavlja neki akt milosti, ne pa nezaupnice pravosodnim organom, kot bi mogoče lahko kdo razbral iz odločitve predsednika Pahorja.
Pri tem je imel Muževič v mislih pojasnilo urada predsednika republike, da so bila za Pahorjevo presojo v tem primeru odločilna negativna mnenja pristojnega sodišča, tožilstva in pravosodnega ministrstva. Naj ob tem dodamo še, da je Nada Cesarec že poleti na sodišče naslovila tudi prošnjo za alternativno prestajanje zaporne kazni z delom v splošno korist, a jo je sodišče zavrnilo. Kar pomeni, da bo morala kazen prestajati na »klasičen« način, čeprav je mogoče pričakovati, da v zaporu ne bo deležna najstrožjega – zaprtega – režima, pač pa bo kazen prestajala na polodprtem ali odprtem oddelku.
