Vsekakor pa izjemna dejanja, ki se jih morda mnogi niti ne zavedamo v vsej njihovi veličini, niso dovolj. Športna slava in s tem pozornost je hitro minljiva. Pomembna je zgodba. Milijoni kolesarskih navdušencev z vsega sveta so po Mohoričevi zaslugi prvič videli prvino drznega spusta, ki jo bodo odslej imenovali »mohorič« ali »moho«. Svet hitro dojame, da se za tem ne skrivajo le kaskaderska drznost, nadarjene noge in srce, ampak tudi glava. Mnogi, ki bodo kaj takega nevarnosti navkljub poskusili ponoviti, bodo spoznali, da to ni zgolj težko, ampak je tudi genialno. Matej Mohorič je zagotovo genij. Za zdaj kolesarski, na področju fizike, gibanja.
Še več. Monolog, s katerim se je na novinarski konferenci predstavil po zmagi, bi lahko uporabili v namene promocije turizma v najbolj posrečeni obliki. Posebno zaradi ponosa, ko je govoril o lepi deželi na sončni strani Alp. Pozitivno. Vse šteje. A ni samo ambasador Slovenije. K sreči je s svojim uspehom in oblečeno mavrično majico prekril tudi kakšno neprijetnost, ki je lahko v poduk za naprej. Njegov znameniti dvig rok na ciljni črti je odprl rano neznanja o tem, kako se pravilno nosijo slovenski državni simboli. Na reprezentančnih dresih so oblikovalci barve slovenske zastave na zeleno-modri dres postavili navpično, v zaporedju rdeče-modro-belo. Slovaki, z zelo podobno oblikovanim dresom, so imeli v Firencah na dresih barve zastave v obratnem zaporedju.
Res je, vsaj po tej plati se je slovenska reprezentanca ločevala od Slovakov. A to verjetno ni bil namen. Kot tudi ni bil, da bi šali navijali za srbsko reprezentanco. Vendar, zdaj je skrajni čas. Take malenkosti, kot je poznavanje pravil o slovenski zastavi, bi se bilo dobro naučiti čim prej. Vsi. Da nas Matej Mohorič, Jan Polanc ali kdo od mladega vala ne prehiti. Verjetno le ne gre pričakovati, da bodo športniki delali promocijo za Slovenijo, če pa so še osnovne barve te iste Slovenije vedno drugače obrnjene. Kako značilno za Slovenijo, kajne.
