Žalostno, a žal resnično. Ne vem, ali so krivi »strici iz ozadja«, a zagotovo je za to kriva naša politika, ki sprejema odločitve, ki nimajo podpore niti v najslabši kmečki logiki. Deregulacije, ki jih zagovarja politika, so za našo mikroekonomijo pogreb. Vsakdo lahko dela vse, ker vsi vse znamo. Imamo na tisoče zaposlenih, ki iščejo kruh v turizmu, ki ga večina »strokovnjakov« vidi kot luč na koncu predora. Imamo kup fakultet in visokih šol, ki naj bi izobraževale kader za gostinstvo in turizem. V turizmu pa delajo vsi drugi – samo da imajo čas. Vsakdo lahko odpre gostinski obrat ali turistično agencijo. Kritično maso teh smo že zdavnaj presegli. Zato najbrž tudi zmanjševanje števila zaposlenih v agencijah. Nelojalna konkurenca agencijam so postali vozniki avtobusov, vodniki, društva, ki organizirajo izlete na črno, brez ustreznih licenc. Nekateri prevozniki z enim ali dvema »odsluženima« avtobusoma pa s prokuristom registrirajo še agencijo. Pa smo, kjer smo. Prispevkov in DDV ne plačujejo. Inšpekcije jih ne morejo ali ne marajo loviti. Denar odteka oziroma ga ni, saj tisti, ki delajo po zakonu, vedno večkrat odpovedujejo razpisane izlete ali vozijo manjše število oseb. Postajamo država kaosa in siromaštva. Mladi bi lahko delali, pa nimajo izkušenj. Teh pa ne bodo dobili, če bomo začeli »požirati drug drugega«. Ukinimo nekaj visokih šol in fakultet v turizmu. Najobetavnejše štipendirajmo v tujini. Vzpostavimo ostrejše pogoje za delavce v gostinstvu in turizmu, ki bodo vedeli, kako se stvari streže. Naredimo red na kmečkih turizmih in med avtobusnimi prevozniki ter ponudniki prenočišč. Več bo denarja, boljša bo ponudba in k nam bodo začeli prihajati tudi tisti gostje, ki znajo in zmorejo zapraviti več. Seveda ob primerni predstavitvi. SPIRIT je res pravi duh. Ni ga videti, ni ga čutiti, jemlje pa kar preveč za to, kar daje. Manj strategij, manj ustvarjanja v »državnih pisarnah«, več reda in strogosti ter več »kmečke logike«, pa bomo naše »resurse« prodali dražje. Ko bomo uredili, da bo kdo od mladih še delal, ne samo obiskoval katero od številnih fakultet in visokih šol (so že skoraj na vsaki drugi železniški postaji) in več šolanja za poklic, več nadzora, nižji davki, manj deregulacij, pa bo šlo. Zavedajmo se, da smo majhna ekonomija, ki se mora obnašati tudi temu primerno. Že včasih so rekli, da po toči zvoniti je prepozno. Toda bomo lahko še zvonili? V nekih drugih časih so razmišljali, da je treba vse pripeljati v vsako vas, pa se ni obneslo. Tudi zdaj je preveč podobno. Preveč je »multipraktikov«, še zlasti v turizmu. Žal še nisi turistični delavec, če greš enkrat na enodnevni izlet ali dvakrat prespiš v hotelu. Drugi bi to znali zagotovo bolje. Tudi deregulirali bi, vendar ne znanja in usposobljenosti, ampak »papirje«, ki ga potrebujejo ponudniki pri svojem delu. »Uradniki« pa naj gredo iz pisarn na teren in naj pomagajo, svetujejo, nadzirajo, kaznujejo. Dela in denarja bo dovolj. To je pot k »svetilniku Evrope«. Da izstopiš iz »Balkana«, ni treba veliko. Veliko je treba, da Balkan izstopi iz tebe.

Milan Brecl, Ljubečna